petek, april 12, 2013

2013 - 1. objava

Ufff. Šele danes sem ugotovil, da je minilo že več kot štiri mesece od moje zadnje objave. Kakorkoli, čas je, da spet napišem, kaj se mi dogaja. Dogajalo se je veliko. Če sem bolj natančen se še vedno.

Veseli december smo lepo "prepluli" in že tradicionalno v Fužini skočili v novo leto. Letošnjo zimo sem ogromno smučal, predvsem na Voglu, s katerim sem sodeloval tudi pri izvedbi nekaterih programov, Senožetih, prav tako pa mi je uspelo 1x smučati na Morinah in 1x na Turracher Hohe.

Kaj je novica leta? V službi sem dal odpoved, saj preprosto ne prenesem več vseh grdobij, ki se dogajajo na šoli. Skoraj neverjetno je, da lahko nekoč top šola in res prijetno delovno mesto postane tak zapor in tak poden. Očitno je, da ima vsaka stvar vzpone in padce. Super je, ko si na vzponu in grozno, ko si na poti navzdol. Tudi v življenju vsakega posameznika je očitno tako, da greš včasih gor in ko prideš na vrh je potem edina pot samo še navzdol. Sreča je edino to, da je veliko vrhov na katere se  lahko potem na novo vzpneš. Skakanje z vrha na vrh je sicer mikavno, a po moje prevelika loterija, ki se  na dolgi rok zagotovo ne obnese. Trenutno sem v fazi, ko mi teče odpovedni rok, kar pomeni, da še vedno hodim v službo, a se tu ne počutim dobro. Jebi ga, tako pač je. Ne glede na vse, se mi zdi prav, da svoje delo opravim korektno, kolikor je to mogoče.

Glede na stanje v državi (vse večja brezposelnost, recesija, reforme, itd.) me je seveda strah kako naprej, a vem, da moram ta korak storiti sedaj in ne odlašati preveč. Prav tako imam v sebi občutek, da se v tej fazi nisem zmožen zaposliti v nekem drugem podjetju in delati stvari, ki mi jih narekujejo drugi. Iz tega sledi samo ena varianta, ki predstavlja veliko odgovornost obenem pa tudi ogromno priložnost. To je, da si svojo zgodbo spišem sam z delom, ki ga znam in ga tudi rad opravljam. Še vedno bom ostal v turizmu, predvsem pa bi rad svoj čas preživljal z gosti, kot turistični vodnik in kot nekdo, ki za goste pripravi njihove počitnice.

Odločil sem se, da odprem podjetje HIKE&BIKE, kjer se bom specializiral v pohodniške in kolesarske izlete na območju Bohinja in Julijskih Alp. Ovir, s katerimi se bom moral spopasti je en milijon. Že sama registracija npr. turistične agencije je cel projekt z vidika zakonodaje, pa potem priprava programov, spletna stran - www.hikeandbike.si (domeno in platformo že imam), prodaja produktov, izvedba, itd. Čeprav me je strah se veselim, ker bom počel nekaj, kar me zanima in mi predstavlja velik izziv.

Ker so spletna orodja pomemben del in izvrsten pripomoček pri delu, ki se ga lotevam si s to prvo objavo v letu 2013 obljubljam, da bom bolj pogosto pisal osebni blog in uporabljal vse elektronske komunikacijske kanale za promocijo in predstavitev stvari, ki jih počnem. ;)

sreda, december 05, 2012

Gotof sem

Movember se je zaključil in s tem tudi jaz mojo zaobljubo. Bilo je zanimivo, zabavno, zahtevno, srbeče, smešno, polno vprašanj kaj mi je, včasih tudi glupo. Kakorkoli I did it in v duhu tega časa sem si z največjim veseljem 1.12.2012 rekel GOTOF SEM.
Spodaj objavljam še dokazni material.

BEFORE                                                                   AFTER




torek, november 06, 2012

Farmer Joe

Z Majo in Bojanom te dni obiskujemo tecaj kmetijstva v Biotehniskem centru Naklo. Vceraj smo imeli poljedeljstvo, danes sadjarstvo, ki je ful zanimivo, jutri in pojutrisnjem pa se zivinoreja in kmetijska mehanizacija. Back to the roots! ;-)


četrtek, november 01, 2012

Movember

Danes se začenja Movember. Stvar je zalo preprosta in obenem zanimiva. Vsi moški, ki sodelujemo v projektu se danes popolnoma obrijemo, potem pa si ves november puščamo rasti brke. Namen te akcije je, promocija oz. ozaveščanje sveta o moški boleznih, predvsem raku na prostati. Tako vsi sodelujoči moški postanejo t.i. "walking bilboards". Več o gibanju je moč prebrati TUKAJ. Jaz sem za gibanje slišal že lani, letos pa sem se odločil, da stvar vsaj poizkusim izpeljati. Že dolgo nisem naredil kakšne odbite stvari, ta pa ima še dober namen, tako da sem danes visoko motiviran. Me prav zanima kaj bo čez 30 dni, če sploh pridem do tja.
Brkov še nikoli nisem imel, a vse je enkrat prvič. Me prav zanima, kolikokrat bom moral razlagati kaj je s to sceno in kako bodo brki izgledali na meni. Tako je bilo stanje danes zjutraj.


Se bom potrudil in vsaj tedensko objavljal "napredek", če bom seveda zdržal toliko časa. ;)

Roditeljski sestanek

Gaja je že dva meseca prvošolka in prvič v življenju sem bi na roditeljskem sestanku. Se mi je kar film zavrtel nazaj v čase, ko sta zame hodila na sestanek ati ali mami, jaz pa sem doma čakal kakšna štala bo ko se vrneta. Hahaha!
Zaenkrat je tamala čisto povprečna mula. Upajmo, da bo tako tudi v prihodnje.

Poročno jadranje

Na jadranje sva z Majo itak cepljena, od poročnega potovanja dalje, pa sta dabei tudi Gaj in Tia. Že takoj naslednji dan po poroki smo z Matejem in Najano (Grand Soleil 40) izpluli na honeymoon. Ker sta bili G in T na jadranju prvič smo si vse skupaj vzeli zelo na easy a nam je vseeno uspelo narediti kar nekaj milj. Grem kar po vrsti:

nedelja, 9.9.2012
Vodice - Kaprije (spali in jedli pri Kunki)

ponedeljek, 10.9.2012
Kaprije - Zlarin - Primošten

torek, 11.9.2012
Primošten - Biševo (modra špilja) - Porat (Biševo) - Komiža (Vis)

sreda, 12.9.2012
Komiža - Vis

četrtek, 13.9.2012 in petek, 14.9.2012
Vis - katastrofalno vreme, zato smo bili primorani čakati (Najeli smo rent-a-car in raziskovali otok, jedli v Pojodi, Rokiju in gledali jugo iz Jastožere)

sobota, 14.9.2012
Vis - Rogoznica (Maja je Gajo in Tio peljala s hidrogliserjem v Split, midva z Matejem pa sva odjadrala pot po malo razburkanem morju) - Vodice (na poti do vodic smo se znašli sredi regatnega polja hrvaškega državnega prvenstva v jadranju; močna burja)

nedelja, 15.9.2012
Vodice - še zadnji trenutki in bye bye more





























Poroka

No po skoraj dveh mesecih nov zapis. Z Majo sva se 8. septembra poročila v Vodicah na Hrvaškem. Če sem še bolj natančen sva se civilno poročila v Vodicah, cerkveno pa na otoku Prvič, ker sva se pač ženila in možila prvič. Bilo je tako, kot sva si najino poroko zamislila. Spodaj je kratek scenarij (samo toliko za spomin) in pa nekaj fotografij. Glavne upam, da še pridejo, saj so še vedno v Simonovi obdelavi.

Potek poroke:
  • civilna poroka na Matičnem uradu v Vodicah
  • prvo srečanje z gosti na bazenu hotela Punta
  • plov z Lirico na v Prvič Luko
  • cerkvena poroka - žušnik don Božo
  • "Rastejo v strmi gori, bele planike tri..."
  • plov nazaj na gradski pomol - Vodice
  • klapa se poslovi na bazenu
  • Maja in jaz pičiva v 10. nadstropje
  • Sky lounge & amazing sunset
  • good food in easy zabava








ponedeljek, avgust 20, 2012

Malou

Babe so mi jo spet zagodle. Namesto treh imam sedaj štiri. Kljub vsem naporom, da še ne dobimo štirinožca je le ta že od srede v Fužini. Gospa je se odločila za yorkširskega terierja. Baje je hipoalergik....bomo videli. Tako kot vsi mali psi je seveda fletna in igriva. Le kaj bo, ko odraste? Izpogajal sem edino to, da jo bomo strigli in da mašnjice ne bo imela!



ponedeljek, avgust 13, 2012

Uskovnica 2012

Zopet sem se udeležil kolesarskega vzpona na Uskovnico. Tokrat je bilo tekmovalcev manj kot lani, predvsem tistih pravih rekreativcev je manjkalo. Temu primerno je bila tudi moja končna uvrstitev, ki je bila bolj pri repu udeležencev. Vseeno sem zelo zadovljen s časom, ki sem ga dosegel (47:21), saj je le ta za skoraj 10 min boljši kot lani. ;)
Po končati tekmi je bila v Senožetih že tradicionalna veselica, kjer letos prvič nisem imel nobenih delovnih obveznosti ampak sem lahko samo užival z Majo in otroci. Streljali smo s fračo, kjer sem bil drugi z rezultatom 17 podrtih pločevink. Prehitel me je samo Zdravko, ki je s tremi streli zadel 19 pločevink. Maja je s Katjo žagala deblo in tako postala prva ženska tekmovalka v tej kategoriji. Za trud sta ob koncu prejeli posebno nagrado. Na žalost sem doma pozabil telefon, tako da nimam nobene fotografije s tekme in veselice. 

ponedeljek, avgust 06, 2012

Čelada

Po sedmih letih je peti element zamenjal slant. Upam, da me bo tudi ta dobro varovala.

PREJ:




SEDAJ:


2864

Dva dni pred Majinim rojstnim dnem smo jo z Bojanom mahnili na slovensko sveto goro. Že dalj časa smo se pogovarjali o tem podvigu, saj nas je rajcalo to, da doma zaklenemo hišo in gremo od doma na najvišji slovenski vrh.
Podvig smo razdelili na dva dneva. Cilj prvega dne je bil Dom Planika pod Triglavom, drugi dan pa je bil namenjen vrhu in sestopu do Rudnega polja. Če ta "vikend podvig" strnem v nekaj stavkov je bila situacija naslednja. Pot skozi korita Mostnice do konca doline Voj je potekala brez težav...sledil je vzpon na planino Grintojca, ki je bil vsaj skozi naše oči in predvsem noge najzahtevnejši...hoja pod Krstenico do Tosca se vleče, a ni tako zahtevna...pavza in klobasa pri Vodnikovemu domu sta zakon!...vzpon do Planike je bil najbolj peklenski za Majo...Maja je dobila novo planinsko ime - Brigitte Edelweiss...cene v planinski koči so primerljive s hoteli verige Kempinski, osnovne storitve (wc, voda) pa katastrofalne...Triglav je mogočna gora!...vreme nam je odlično služilo (ujeli smo zadnjih 10 minut lepega vremena na vrhu)...sestop je bil hiter in čeprav na prvi pogled neizvedljiv v izvedbi povsem korekten...pot  od Vodnikovega doma pod Toscem do Rudnega polja se vleče kot kurja čreva...res sem vesel, da smo šli!

Spodaj pa še nekaj fotografij za boljši spomin.
štart ob 8.10
 cilj v daljavi  















pavza po najzahtevneješmu delu...vsaj za nas


Bojan na Grintojci


       pod Krstenico

                            radler odrešitve
   zaslužena klobasa   
                                                                                                        Majin suffer spot




Brigitte Edelweiss: "Končno!" ;)

                               happy Bojan


alpsko cvetje

                         zdej pa na vrh


                                                                               Kredarica


                        ležimo v skalah



gotovo je...2864m

                                                                             all happy









 spust, ki ga ni in ni bilo konec

spet v papučah


Avtor zadnje fotografije pa je Bojan, ki je lepo ujel velika alpinista! ;)