Malou

Babe so mi jo spet zagodle. Namesto treh imam sedaj štiri. Kljub vsem naporom, da še ne dobimo štirinožca je le ta že od srede v Fužini. Gospa je se odločila za yorkširskega terierja. Baje je hipoalergik....bomo videli. Tako kot vsi mali psi je seveda fletna in igriva. Le kaj bo, ko odraste? Izpogajal sem edino to, da jo bomo strigli in da mašnjice ne bo imela!

Uskovnica 2012

Zopet sem se udeležil kolesarskega vzpona na Uskovnico. Tokrat je bilo tekmovalcev manj kot lani, predvsem tistih pravih rekreativcev je manjkalo. Temu primerno je bila tudi moja končna uvrstitev, ki je bila bolj pri repu udeležencev. Vseeno sem zelo zadovljen s časom, ki sem ga dosegel (47:21), saj je le ta za skoraj 10 min boljši kot lani. ;)
Po končati tekmi je bila v Senožetih že tradicionalna veselica, kjer letos prvič nisem imel nobenih delovnih obveznosti ampak sem lahko samo užival z Majo in otroci. Streljali smo s fračo, kjer sem bil drugi z rezultatom 17 podrtih pločevink. Prehitel me je samo Zdravko, ki je s tremi streli zadel 19 pločevink. Maja je s Katjo žagala deblo in tako postala prva ženska tekmovalka v tej kategoriji. Za trud sta ob koncu prejeli posebno nagrado. Na žalost sem doma pozabil telefon, tako da nimam nobene fotografije s tekme in veselice. 

Čelada

Po sedmih letih je peti element zamenjal slant. Upam, da me bo tudi ta dobro varovala.

PREJ:

SEDAJ:

2864

Dva dni pred Majinim rojstnim dnem smo jo z Bojanom mahnili na slovensko sveto goro. Že dalj časa smo se pogovarjali o tem podvigu, saj nas je rajcalo to, da doma zaklenemo hišo in gremo od doma na najvišji slovenski vrh.
Podvig smo razdelili na dva dneva. Cilj prvega dne je bil Dom Planika pod Triglavom, drugi dan pa je bil namenjen vrhu in sestopu do Rudnega polja. Če ta "vikend podvig" strnem v nekaj stavkov je bila situacija naslednja. Pot skozi korita Mostnice do konca doline Voj je potekala brez težav...sledil je vzpon na planino Grintojca, ki je bil vsaj skozi naše oči in predvsem noge najzahtevnejši...hoja pod Krstenico do Tosca se vleče, a ni tako zahtevna...pavza in klobasa pri Vodnikovemu domu sta zakon!...vzpon do Planike je bil najbolj peklenski za Majo...Maja je dobila novo planinsko ime - Brigitte Edelweiss...cene v planinski koči so primerljive s hoteli verige Kempinski, osnovne storitve (wc, voda) pa katastrofalne...Triglav je mogočna gora!...vreme nam je odlično služilo (ujeli smo zadnjih 10 minut lepega vremena na vrhu)...sestop je bil hiter in čeprav na prvi pogled neizvedljiv v izvedbi povsem korekten...pot  od Vodnikovega doma pod Toscem do Rudnega polja se vleče kot kurja čreva...res sem vesel, da smo šli!

Spodaj pa še nekaj fotografij za boljši spomin.

štart ob 8.10

 cilj v daljavi  

pavza po najzahtevneješmu delu...vsaj za nas

Bojan na Grintojci

       pod Krstenico

                            radler odrešitve

   zaslužena klobasa   

                                                                                                        Majin suffer spot

Brigitte Edelweiss: "Končno!" ;)

                               happy Bojan

alpsko cvetje

                         zdej pa na vrh

                                                                               Kredarica

                        ležimo v skalah

gotovo je...2864m

                                                                             all happy

 spust, ki ga ni in ni bilo konec

spet v papučah

Avtor zadnje fotografije pa je Bojan, ki je lepo ujel velika alpinista! ;)