Ze cetrto leto smo s studenti za zacetek studijskega leta tri dni preziveli v Osilnici pri Simonu in Alenki Kovac v njunemu hotelu. Njuna zgodba je res zgodba o uspehu. Oba sta studirala na VGS in tam bila sosolca. Na Bledu sta se tudi zaljubila in Alenka se je preselila v Osilnico, ki je od 'civilizacije' se bolj oddaljena kot Bohinj.
Tam sta druzinsko gostilno spremenila v hotel in odprla sportni center, ki obiskovalcem ponuja razlicne aktivnosti v naravi, teambuildinge za skupine, moznost igranja tenisa, lokostrelstva, zorbing, plezanje, gorsko kolesarjenje, paintball... Vaskic ko jih obiscem me fascinira dejstvo, da razvijata odlicno turisticno zgodbo, ceprav sta lokacijsko dalec stran od 'glavnih' turisticnih atrakcij Slovenije. Ponudbo ves cas povecujeta in letosnja pridobitev je notranji bazen s savnami.
Tri dni smo bili pri njih v gosteh in res smo se imeli dobro. V petek smo se s kolesi odpravili do Mirtoviskega potoka in se sprehodili skozi kanjon do konca soteske, kjer je tudi izvir prej omenjenega potoka.
Sobota je bila tenisko-kolesarska. Dopoldne smo se z Bozo, Marijanom in Jozetom igrali dvojice, po kosilu smo se pa s kolesi odpravili na Hrvasko stran do izvira reke Kolpe, ki je tudi mejna reka s Slovenijo in Hrvasko. Kolesarski del je bil kar zahteven, saj smo se povzpeli 500 metrov do vasice Razloge, kjer smo pustili kolesa nato pa smo se pes spustili do izvira Kolpe (cca 300 visinskih metrov nizje). Izvir je res zanimiv, saj reka izvira iz dveh sifonov, ki sta globoka 80m. Vsako sekundo privre na plano 1200 litrov vode. Ko smo si to naravno lepoto ogledali smo se seveda vrnili po isti poti se nazaj do vasice Razloge in nato dol v Osilnico.
Aja, pa se to. Na poti navzgor nam je pot prekrizal modras, ki ga je 5 minut kasneje hladnokrvno povozil hrvaski sofer delavskega kombija. Noro!!!!!
Nedelsko dopoldne smo zopet preziveli tenisko. Z Marijanom sva odigrala en set. Po kosilu je sledila se razglasitev najboljsih ekip, nato pa domov. Trenutno sem na busu in se prav veselim, da cez priblizno eno uro vidim princeske.
Tale Osilnica je res zakon!
Tam sta druzinsko gostilno spremenila v hotel in odprla sportni center, ki obiskovalcem ponuja razlicne aktivnosti v naravi, teambuildinge za skupine, moznost igranja tenisa, lokostrelstva, zorbing, plezanje, gorsko kolesarjenje, paintball... Vaskic ko jih obiscem me fascinira dejstvo, da razvijata odlicno turisticno zgodbo, ceprav sta lokacijsko dalec stran od 'glavnih' turisticnih atrakcij Slovenije. Ponudbo ves cas povecujeta in letosnja pridobitev je notranji bazen s savnami.
Tri dni smo bili pri njih v gosteh in res smo se imeli dobro. V petek smo se s kolesi odpravili do Mirtoviskega potoka in se sprehodili skozi kanjon do konca soteske, kjer je tudi izvir prej omenjenega potoka.
Sobota je bila tenisko-kolesarska. Dopoldne smo se z Bozo, Marijanom in Jozetom igrali dvojice, po kosilu smo se pa s kolesi odpravili na Hrvasko stran do izvira reke Kolpe, ki je tudi mejna reka s Slovenijo in Hrvasko. Kolesarski del je bil kar zahteven, saj smo se povzpeli 500 metrov do vasice Razloge, kjer smo pustili kolesa nato pa smo se pes spustili do izvira Kolpe (cca 300 visinskih metrov nizje). Izvir je res zanimiv, saj reka izvira iz dveh sifonov, ki sta globoka 80m. Vsako sekundo privre na plano 1200 litrov vode. Ko smo si to naravno lepoto ogledali smo se seveda vrnili po isti poti se nazaj do vasice Razloge in nato dol v Osilnico.
Aja, pa se to. Na poti navzgor nam je pot prekrizal modras, ki ga je 5 minut kasneje hladnokrvno povozil hrvaski sofer delavskega kombija. Noro!!!!!
Nedelsko dopoldne smo zopet preziveli tenisko. Z Marijanom sva odigrala en set. Po kosilu je sledila se razglasitev najboljsih ekip, nato pa domov. Trenutno sem na busu in se prav veselim, da cez priblizno eno uro vidim princeske.
Tale Osilnica je res zakon!
