Mont Blanc

Ne govorim o gori, ampak o "pisalnem inštrumentu" kakor nalivnike poimenuje podjetje. Izpolnila se mi je dolgoletna želja in tako sem postal ponosni lastnik modela Starwalker Midnight Black.

Že skoraj celo življenje pišem z nalivkami in mi je res super. Moram reči, da je razlika občutna in da sem zelo zadovoljen. Upam, da mi bo dolgo služil, saj je lep spomin na eno prav tako lepo stvar. O tehnologiji in podjetju ne bom pisal, saj je tega kar dosti na spletu. Evo še tri fotke:

Drugače smo kar ok. V službi bizzy, spet je petek, tako da je squash time, zvečer pa ima Simon zabavo za rojstni dan. Za vikend planiram nekaj dela okoli hiše imam pa tudi eno vodenje jutri popoldne na blejskem gradu. Baje, da sta moja gosta slovenski in norveški minister za pravosodje, Aleš Zalar in Knut Storberget. Bomo videli kako bo. Upam, da bo vreme ok, pa se bomo že pozabavali.

Vikend

No pa smo ga spet dočakali. Ta teden se ni zgodilo veliko pomembnega, zato bo najbrž tudi ta post kar dolgočasen. Vseeno je prav, da nekaj napišem, predvsem zato, ker sem si zadal nalogo, da bom kar najbolj ažuren.

Zaključujem delo v službi in čakam Majo ter otroke, da pridejo na Bled z vlakom. Gaja in Tia se ful radi vozita z njim. Prek kakšnima dvema mesecema sta bili na izletu z mamo in jima je bilo super. Peljali so se do Radovljice in nazaj. Tudi jaz bi z veseljem uporabljal vlak, če bi imeli javni promet organiziran vsaj tako kot je v Nemčiji, o Švici pa tudi sanjati ne upam. Lansko leto sem bil teden dni v Zürichu na teacher placement programu, ki ga v šoli izvajamo skupaj z organizacjo AEHT in hotelsko verigo ACCOR in je bilo res noro. Kako pa tam zadeve štimajo kar se tiče prevozov! Neverjetno.

Ob petih imava z Majo squash. Skupaj sva začela igrati letos in je res fino, ker imava eno uro samo za naju obenem pa se še prav dobro zrekreirava. Komaj čakam!

Za vikend imam kar planiranega kar nekaj dela. Pospraviti moram trampolin, pa malo okoli hiše, pa pisarno kjer je cela bomba, radi bi prebral eno knjigo, ki me zelo zanima. Prav tako z Majo pripravljava en projekt, ki lahko postane zelo zanimiv, če ga bova prav izpeljala. Bo pa treba delat.
To sem tukaj zapisal zato, da si postavim moralno obvezo, da bom te stvari zares izvedel. Obveščam, če bo vse realizirano.

Rogaška, Noč čarovnic in 1. november

Praznovanje Matejevega rojstnega dne je bilo super! Z Majo sva v soboto popoldne pičila proti Rogaški, kjer je doma prijatelj Matej s katerim sva se spoznala pred štirimi leti na jadranju, ki ga je organizirala angleška agencija Speedbreaks oz. kasneje Advantura. Firma je šla letos v stečaj, upam pa, da naše prijateljstvo z Matejem in njegovo Patricijo ne bo.
Dan je bil naravnost čudovit. Noro lepe barve in ker sva bila v Rogaški dve uri pred uradnim začetkom zabave sva šla na sprehod skozi center, kjer je urejen čudovit park.

V kavarni Atems (ime nosi po grofih s tega območja) smo se dobili z Matejem in Patricijo, šli k njima na vino, peljali kovček v motel Mijošek kjer sva imela rezervirano sobo in nato v "gorco pri Jankecu" na nepozabno a naporno žurko. Spoznal sem kar nekaj novih ljudi, pili smo vino, ki ga prideluje Matejev oče in jedli divjo tuno, ki jo je Matej sam ujel na big game ribolovu letos poleti. Nor okus, in če to rečem jaz kot vedno večji ljubitelj rib, potem to zagotovo drži. Naslednje jutro smo imeli še prav poletni zajtrk pri Mateju doma. Bilo je ful toplo in sončno, tako da smo jedli zunaj. Super, za 31. oktober. Dopoldne sva se odpravila domov, se ustavila še v Ljubljani, nato pa pobrala otroke pri mami v Srednji vasi.

Ko sem prišel domov, sem poklical Bojana, ki je lastnik Volva V50 če se greva lahko na testno vožnjo, ker me zanima kako avto izgleda znotraj in kako se pelje. Že kar nekaj časa razmišljam o menjavi avtomobila, čeprav zaenkrat Mondeo karavan, l. 2005, avtomatik dela čisto ok, me Volvo močno mika. Z Bojanom sva se dogovorila, da me pobere doma, tukaj pa se je vse zapletlo. Ob dovozu na dvorišče je zadel ob skalo oz. robnik in presekal zadnjo levo pnevmatiko. Namesto da bi se lotila vožnje sva se lotila menjave gume. Porabila sva več kot eno uro + klicala vulkanizerja, saj sva imela težavo s snemanjem platišča zaradi preklete rje. Točno sem vedel kaj se bo zgodilo. Vulkanizer je prišel, 2x brcnil v gumo in je kar sama padla dol. Vse ostalo je bilo opravljeno v petih minutah. Oba z Bojanom sva dobila potrditev, da najbrž nikoli v življenju ne bova imela vulkanizerske delavnice. Drugače je Volvo super, ravno prav velik (razen omejenega prostora na zadnji klopi) in oblikovno fantastičen. Upam, da bom v kar najbližji prihodnjosti postal lastnik vozila omenjene znamke.
Ker je bila ravno noč čarovnic, smo šli zvečer na eno pivo. Nisem fan tega praznika a sem izkoristil priložnost, da se podružim s prijatelji s katerimi se ne vidimo ravno pogosto. Kakšne čarovniške atmosfere ni bilo, vseeno pa smo se imeli prav dobro.

Ravno sedaj ko zaključujem tale post se končuje tudi 1. november. Dan, ki mi že po definiciji ni všeč a je vseeno prav, da se vsaj enkrat na leto spomnimo na vse tiste, ki jih ni več med nami. Z otroci smo šli popoldne na pokopališče prižgati svečke, drugače pa smo dan preživel mirno doma.

Jutri se začne nov delovni teden, ki bo prinesel kdovekaj. Zjutraj imam naročen servis za avto, tako da moram biti v Lescah ob 8h, zato sedaj šibam spat.