Po desetih letih sem imel v soboto spet na sebi startno stevilko. Udelezil sem se gorsko kolesarskega vzpona na planino Uskovnica, ki ga tradicionalno organizira SD Srednja vas. Na tej tekmi sem bil kot mladinec ze trikrat in vedno zasedel tretje mesto.
Do letos. Za mesto nisem preprican, vendar mislim, da sem bil v svoji kategoriji (16 - 44 let) 27. Nisem ravno napredoval v teh letih, prej nasprotno. Vseeno se mi je bilo super spomniti kako zahteven sport je gorsko kolesarstvo. Se vedno grem zelo rad na kolo brez vseh merilcev srcnega utripa, intervalov, tempo vozenj ipd. Samo kratke hlace, majica in gas po kar najmanj prometnih cestah in poteh. Se vedno mi je mtb zakon!
sobota, avgust 20, 2011
Mtb Uskovnica
nedelja, avgust 14, 2011
Hribi in Vasovanje
Dopoldne se je oglasil Zdravko (v.d. tast) nas pobasal v avto in smo sli na planino Jezero nato pa naprej do Dednega polja. Tia je vso pot tulila, razen takrat, ko smo jo nosili. Dedno polje je res lepa planina. Takoj bi imel stan tam.
Pojedli smo kislo mleko, potem pa so jo otroci, Maja in Zdravko mahnili nazaj na Jezero, jaz pa cez Ovcarijo na triglavska jezera. Eno uro in pet minut sem potreboval do koce kjer me sedaj caka kranjska klobasa in zelje (pozabil sem narediti sliko zaradi lakote) potem pa naprej proti Komni.
Na poti sem spremenil nacrt in se proti Ukancu odpravil preko Komarce. Pot je zahtevna, se posebej navzdol, zato se je bom v prihodnjih tednih izogibal. ;-)
Drugace je bil cel izlet super. Sreco sem imel tudi z vremenom, saj ni dezevalo. V nasprotnemu primeru bi bil sestop se toliko bolj zahteven. Na poti sem sel tudi na vrh slapa Savica. To je tam, kjer se voda zliva preko skale. Nor in tudi nekoliko zastrasujoc pogled.
Zvecer smo ali skupa z Majo in otroci se na Vasovanje, ki ga organizira TD. Bilo je odlicno izvedeno, zato sem z najvecjim veselejem cestital Juretu in KUD Bohinjska Bistrica.
Pojedli smo kislo mleko, potem pa so jo otroci, Maja in Zdravko mahnili nazaj na Jezero, jaz pa cez Ovcarijo na triglavska jezera. Eno uro in pet minut sem potreboval do koce kjer me sedaj caka kranjska klobasa in zelje (pozabil sem narediti sliko zaradi lakote) potem pa naprej proti Komni.
Na poti sem spremenil nacrt in se proti Ukancu odpravil preko Komarce. Pot je zahtevna, se posebej navzdol, zato se je bom v prihodnjih tednih izogibal. ;-)
Drugace je bil cel izlet super. Sreco sem imel tudi z vremenom, saj ni dezevalo. V nasprotnemu primeru bi bil sestop se toliko bolj zahteven. Na poti sem sel tudi na vrh slapa Savica. To je tam, kjer se voda zliva preko skale. Nor in tudi nekoliko zastrasujoc pogled.
Zvecer smo ali skupa z Majo in otroci se na Vasovanje, ki ga organizira TD. Bilo je odlicno izvedeno, zato sem z najvecjim veselejem cestital Juretu in KUD Bohinjska Bistrica.
Krk
Letos prezivljamo dopust nekoliko drugace kot smo ga kdajkoli prej in tudi drugace kot smo nacrtovali. Kampiramo. Po spletu naklucij (ogled kampa Danica iz povsem drugacnih razlogov) sva se Majo odlocila za nakup sotora in pripadajoce kamping opreme. Nakup sva izvedla se isti dan, potem pa postopno nabirala se nujne potrebscine na podlagi surfanja po razlicnih forumih, pogovorov, ipd.
Trenutno smo ze tretji dan v kampu Jezevac na Krku in je prav super. Glede na dejstvo, da kampiramo prvic sva z Majo opravila vrhunsko delo, saj sva sotor postavila ponoci. Prisli smo namrec sele ob 21h, tako da sva mogla biti dobro usklajena, saj se bil ze mrak ko sva zacela in tema, ko sva koncala.
Obcutki...ogromno vzporednic najdem z jadranjem. Razlika je le v dejstvu, da si z jadrnico bolj mobilen in v bistvu skoraj vsak dan spremenis lokacijo, medtem ko si pri kampiranju 'bolj' stacionoran v smislu, da ostanes v enemu kampu vsaj dve ali tri noci. Prostorsko si nekoliko omejen, vendar imamo mi sotor za sest oseb, smo pa stirje. Se mi zdi to idealna kombinacija. Sotor, ki ga imamo je sestavljen iz dveh locenih spalnic in skupnega, osrednjega prostora, ki ga uporabljamo za 'shrambo' in odlagalisce. Stranisca v kampu so ok, se pa moras malo znajti. To je zelo podobno jadrnicam in marinam. Vsa ostala infrastruktura (voda, elektrika, trgovina, plaza ipd.) je vsaj v nasemu primeru zelo dobra, saj je oddaljenost maksimalno pet minut hoje.
Posebno dober feeling je zjutraj in zvecer, ko sedis pred sotorom, opazujes dogajanje, se pogovarjas in cakas, da se pozenes v nov dan oz. ga zakljucis. Gaja in Tia uzivata, le ne moreta se navaditi na red v kampu. Najvecja tezava je glasnost govorjenja, saj imava z Majo obcutek, da ves cas vpijeta, ko nekaj razlagata. Drugace jima gre kar dobro in spoznavate nove, drobne stvari, ki jih v hotelu oz. apartmaju nebi. Super je tale situacija - back to nature for a few days.
Doziveli smo dez, ki je lahko problem, vendar smo situacijo kar dobro preziveli. Ceprav sem bil velik skeptik glede kampiranja in je bila glavni iniciator te akcije Maja, mi zenkrat ni zal. Prav nasprotno. Prav sedaj nacrtujeva se vsaj en ali dva podobna oddiha se v tem poletju. To je seveda, ce bomo uspeli realizirati nase druge nacrte in ce nam bo naklonjen se en zelo pomemben faktor pri kampiranju in sicer vreme.
Trenutno smo ze tretji dan v kampu Jezevac na Krku in je prav super. Glede na dejstvo, da kampiramo prvic sva z Majo opravila vrhunsko delo, saj sva sotor postavila ponoci. Prisli smo namrec sele ob 21h, tako da sva mogla biti dobro usklajena, saj se bil ze mrak ko sva zacela in tema, ko sva koncala.
Obcutki...ogromno vzporednic najdem z jadranjem. Razlika je le v dejstvu, da si z jadrnico bolj mobilen in v bistvu skoraj vsak dan spremenis lokacijo, medtem ko si pri kampiranju 'bolj' stacionoran v smislu, da ostanes v enemu kampu vsaj dve ali tri noci. Prostorsko si nekoliko omejen, vendar imamo mi sotor za sest oseb, smo pa stirje. Se mi zdi to idealna kombinacija. Sotor, ki ga imamo je sestavljen iz dveh locenih spalnic in skupnega, osrednjega prostora, ki ga uporabljamo za 'shrambo' in odlagalisce. Stranisca v kampu so ok, se pa moras malo znajti. To je zelo podobno jadrnicam in marinam. Vsa ostala infrastruktura (voda, elektrika, trgovina, plaza ipd.) je vsaj v nasemu primeru zelo dobra, saj je oddaljenost maksimalno pet minut hoje.
Posebno dober feeling je zjutraj in zvecer, ko sedis pred sotorom, opazujes dogajanje, se pogovarjas in cakas, da se pozenes v nov dan oz. ga zakljucis. Gaja in Tia uzivata, le ne moreta se navaditi na red v kampu. Najvecja tezava je glasnost govorjenja, saj imava z Majo obcutek, da ves cas vpijeta, ko nekaj razlagata. Drugace jima gre kar dobro in spoznavate nove, drobne stvari, ki jih v hotelu oz. apartmaju nebi. Super je tale situacija - back to nature for a few days.
Doziveli smo dez, ki je lahko problem, vendar smo situacijo kar dobro preziveli. Ceprav sem bil velik skeptik glede kampiranja in je bila glavni iniciator te akcije Maja, mi zenkrat ni zal. Prav nasprotno. Prav sedaj nacrtujeva se vsaj en ali dva podobna oddiha se v tem poletju. To je seveda, ce bomo uspeli realizirati nase druge nacrte in ce nam bo naklonjen se en zelo pomemben faktor pri kampiranju in sicer vreme.
Naročite se na:
Objave (Atom)