Božiček

Letos je bil Božiček ful radodaren in mi prinesel dve super darili.

Čelado sem že preizkusil, smuči pa še ne. Komaj čakam!

Hvala božiček! ;)

Angina

Finska se je zakljucila zelo hitro. V torek sem se po kosilu zacel pocutiti zelo slabo. Komaj se m zdrzal do konca sestankov. Poizkusil sem se finsko specialiteto - savno oz. samo parno kopel za katero sem upal, da me bo precistila in pozdravila. Na zalost se je razpletlo ravno nasprotno.

Komaj sem prisel do hotelske sobe, odpovedal sem vecerjo in spal do naslednjega dne do 12h. Pocutje je bilo se vedno obupno. Ves cas sem se potil ali pa me je ful mrazilo, grlo me je mocno peklo prav tako pa so me bolele vse misice v telesu. Ker res ni nilo nic bolje sem sel k zdravniku. Sistem na Finskem je ok - ne upostevajo pa EU kartice zdravstvenega zavarovanja (zdravnica mi je rekla, da je to 'EU bulshit'), tako da sem moral vse storitve placati sam. Upam, da bom dobil povracilo od zavarovalnice tukaj. Dobil sem antibiotik in navodilo naj grem cim prej domov. Takoj sem sel v akcijo in si spremenil karto iz cetrtka na sredo preko Bruslja v Ljubljano. Prvi del poti je bil ok, Adrijino letalo pa je imelo enourno zamudo. Tam na letaliscu se mi je bledlo od vrocine in slabega pocutja. Na Brnik me je prisla iskat Meta in me peljala v Bohnj naravnost v posteljo.
Naslednji dan sem sel k zdravniku doma in dobil sem koncno diagnozo - angina.
Sedaj sem doma in se poskusam sestaviti kar najhitreje.

Dogodki tega tedna (Finska in bolezen) so mi kar precej zakomplicirali stanje v Celovcu. Ker me ni bilo, nisem sel na 2 izpita, manjkal pa sem tudi na 3. vajah, zto sem dobil se dodatne naloge,ki jih moram narediti. Cela jeba je, ker morem svoje obveznosti usklajevati se s sosolci, ki ta trenutek nimajo tako zapletenega urnika kot jaz. Bo ze!

Sedaj je na prvemu mestu zdravje in pa vsaj malo praznicnega feelinga.

Vceraj so Jaka, Jani in Pajo odprli nov lokal v Bistrici - Strudl. Bom prilepil eno fotko prihodnjic. Sem bil povabljen na otvoritev pa sem jo zaradi prej omenjenih razlogov preskocil. :)

Helsinki

Sedim na letalu in se peljem iz Frankfurta v Helsinke. Pot je popolnoma nenacrtovana, saj me je vceraj poklicala sefica in me vprasala, ce grem na sestanek mednarodnega projekta v sklopu programa EU Leonardo da Vinci - TOI (transfer of inovations) v kateremu sem ze sodeloval na projektu Animatour. Tokrat gre za program wellness, ki ga zelijo Estonci uvesti v njihove izobrazevalne programe. Partnerji v programu so Finci, Estonci in seveda Slovenci. Z Estonci se poznamo ze od prejsnjega projekta, tako da si nismo popolni tujci.

Bomo videli kako bo, sem pa tako vceraj, ceprav je bila nedelja imel celo veselico z organizacijo mojih delovnih in studijskih obveznosti. V Celovcu sem imel ta teden na programu dva izpita in eno predstavitev, katero upam, da bom lahko izvedel v petek. Btw. domov se vracam v cetrtek zvecer tako da bo se zelo pestro. Zaenkrat mi je uspelo prestaviti en izpit, ker pa bom manjkal tudi na dveh vajah, bom moral opraviti se dodatno nalogo. Beda!
Ta Celovec je sicer ful zanimiv, ker pa je organiziran kot redni studij je zame zelo tezko, vcasih skoraj nemogoce, usklajevati delo, familijo in studijske obveznosti. Zaenkrat sem zelo skepticen, da mi bo uspelo. Opravil sem en izpit, tako da imam vsaj malo 'moralnega' zadoscenja, da nisem cisto out. Kako bo slo naprej, ce sploh, bomo pa videli.

Se nekaj besed o veselemu decembru. Sploh nimam pravega feelinga, da se ze priblizuje konec leta. Ful se mi smuca, pa snega ni. Ker sem kar bizzy prav tako ne zuram prav dosti, v sluzbi pa imamo tudi eno tako obdobje slabe karme, da je noro. Sprasujem se, ce morda ze dozivljam krizo srednjih let. :) Konec leta smo se s fanti dogovorili, da gremo na ze tradicoinalne cevape v Ljubljani. Lokacija je ze stalna, lokal Sarajevo 84 na Nazorjevi. Mogoce bo v.d. feeling zastartal takrat.

Over and out 10.000 m nad morjem.

Umetnici

Gaja in Tia postajata pravi umetnici. S pomocjo aplikacije 'Zebra paint' ustvarjata.

Galetovec

Nedelja je bila kot nalasc za druzinski izlet na Galetovec odkoder je odlicen pogled na Gorenjsko.

Uni Klu - over and out

Na zacetku je izgledalo zanimivo, sedaj ostaja samo se kancek upanja. Ce se ne zgodi res nekaj dramaticnega sem ze na izhodu.

Konferenca AEHT - Haag

Koncno sem spet v tujini in sicer na Nizozemskem v Haagu na letni konferenci zdruzenja hotelskih in turisticnih sol - AEHT. To je moja tretja konferenca. Prvo sem dozivel leta 2004 na Bledu se kot student, kjer sem tekmoval v kategoriji 'tourism destinaton' obenem pa sem skupaj s Katjo povezoval otvoritveno in zakljucno slovesnost. Drugic sem bil na konferenci lani v Lizboni, kjer sem bil sodnik v kategoriji 'hospitality management'. Letos v Haagu sem brez obveznosti, saj imamo v kategoriji HM tekmovalko in zato ne morem sodelovati v ziriji.
V Haag smo prispeli vceraj. Nastanjeni smo v hotelu Carlton Beach, ki je okrozju Scheveningnu, to je tam kjer se nahaja tudi znameniti zapor za mednarodne vojne zlocince. Popoldne smo izkoristili za turisticni ogled mesta Rotterdam, ki je pol ure voznje z vlakom oddaljen od Haaga. Ogledali smo si mestno jedro s starim pristaniscem. Rotterdam je danes eno najpomembnejsih pristanisc za tovorni promet v Evropi.
Torek se je zacel delovno saj smo dopoldne imeli slovesno otvoritev konference, ki je zanimivo potekala v cerkvi, po kosilu pa so sledili breefingi tekmovalcev/studentov v posameznih kategorijah.
Sreda je bila namenjena tekmovanjem, vecerjo pa smo imeli na stadionu, kar je bilo zanimivo saj smo si stadion lahko tudi ogledali. V cetrtek smo po tekmovanjih sli v Amsterdam na 'Henieken experience'. Ker slika pove vec kot tisoc besed je bolje, da objavim fotke. Veliko je bilo piva teh nekaj dni. ;)
V petek sva s Petrom najela kolesa in sva cel dan raziskovala Haag 'the Dutch way'. Kosilo sva imela v pakistanski cetrti, ki pa se ni obdrzalo v najinih zelodcih vec kot dvajset minut. El turista nisem imel ze zelo dolgo. :) Zvecer smo imeli gala vecerjo v stolnici kar je bilo se posebej zanimivo. Rezultatsko smo bili 50%, saj smo dobili eno srebrno in eno bronasto medaljo (bar in strezba) v managementu in kuhinji pa smo bili dabei a odlicij nismo dobili.
Spodaj je se nekaj fotoutrinkov za boljsi spomin in lazjo predstavo.

V soboto smo se utrujeni a polni novih izkusenj vrnili domov.

Osilnica

Ze cetrto leto smo s studenti za zacetek studijskega leta tri dni preziveli v Osilnici pri Simonu in Alenki Kovac v njunemu hotelu. Njuna zgodba je res zgodba o uspehu. Oba sta studirala na VGS in tam bila sosolca. Na Bledu sta se tudi zaljubila in Alenka se je preselila v Osilnico, ki je od 'civilizacije' se bolj oddaljena kot Bohinj.

Tam sta druzinsko gostilno spremenila v hotel in odprla sportni center, ki obiskovalcem ponuja razlicne aktivnosti v naravi, teambuildinge za skupine, moznost igranja tenisa, lokostrelstva, zorbing, plezanje, gorsko kolesarjenje, paintball... Vaskic ko jih obiscem me fascinira dejstvo, da razvijata odlicno turisticno zgodbo, ceprav sta lokacijsko dalec stran od 'glavnih' turisticnih atrakcij Slovenije. Ponudbo ves cas povecujeta in letosnja pridobitev je notranji bazen s savnami.

Tri dni smo bili pri njih v gosteh in res smo se imeli dobro. V petek smo se s kolesi odpravili do Mirtoviskega potoka in se sprehodili skozi kanjon do konca soteske, kjer je tudi izvir prej omenjenega potoka.
Sobota je bila tenisko-kolesarska. Dopoldne smo se z Bozo, Marijanom in Jozetom igrali dvojice, po kosilu smo se pa s kolesi odpravili na Hrvasko stran do izvira reke Kolpe, ki je tudi mejna reka s Slovenijo in Hrvasko. Kolesarski del je bil kar zahteven, saj smo se povzpeli  500 metrov do vasice Razloge, kjer smo pustili kolesa nato pa smo se pes spustili do izvira Kolpe (cca 300 visinskih metrov nizje). Izvir je res zanimiv, saj reka izvira iz dveh sifonov, ki sta globoka 80m. Vsako sekundo privre na plano 1200 litrov vode. Ko smo si to naravno lepoto ogledali smo se seveda vrnili po isti poti se nazaj do vasice Razloge in nato dol v Osilnico.

Aja, pa se to. Na poti navzgor nam je pot prekrizal modras, ki ga je 5 minut kasneje hladnokrvno povozil hrvaski sofer delavskega kombija. Noro!!!!!
Nedelsko dopoldne smo zopet preziveli tenisko. Z Marijanom sva odigrala en set. Po kosilu je sledila se razglasitev najboljsih ekip, nato pa domov. Trenutno sem na busu in se prav veselim, da cez priblizno eno uro vidim princeske.
Tale Osilnica je res zakon!

Zapadel je prvi sneg...

Letos se je zima začela zgodaj. Včeraj v papučah, danes pa že na lovu za iberhozami, rokavicami in toplimi puloverji. Akcija!

Uni KLU

Zabava se zacenja danes!

Pohodništvo

V soboto sva jo z Majo mahnila v hribe. Malo načrtovano, malo pa tudi ne. S planine Blato sva se odpravila čez planino Jezero na Dedno polje, kjer sta Zdravko in Tomi prekrivala en planšarski stan.

Tam sva jim pomagala približno tri ure, nato pa sva jo mahnila preko Ovčarije čez Štapce do Koče pri sedmerih jezerih.

Po kosilu pa sva se odpravila dalje proti Komni. Dve uri in pol sva potrebovala, da sva prišla do tja. Res se vleče ta odsek.

Spila sva en radler nato pa sva se že v temi spustila do parkirišča pod slapom Savica kjer so naju pobrali Marinka, Gaja in Tia.
Posledice ture čutiva še danes. :)

Kostanjanje

Že dolgo je tega, ko sem na Ledevnici nabiral kostanj. Do prejšnjega petka. Spodaj na sliki je rezultat po približno eni uri.

Ko tole pišem je že ponedeljek, kostanja pa ni več, saj smo ga v dveh večerih uspešno pozobali.

Kamping - drugic

September je cas, ko po navadi prezivljamo dopust. Glede na pozitivno julijsko izkusnjo smo spet v kampu in spet na Krku. Kamp je tokrat drug, saj smo se odlocili, da preizkusimo kamp Glavotok. Je manjsi in tudi bolj miren od Jezevca, ki je v neposredni blizini mesta Krk. Nas nacrt je, da nekaj dni ostanemo tukaj, potem pa se prestavimo na Mali Losinj v Cikat. Bomo videli.

Sobota, 10.9.2011
Okoli 12h smo zapustili Fuzino in se odpravili proti morju. Prisli smo na Krk in kar nekaj casa iskali lokacijo kampa. Je dokal slabo oznacen, tako da smo odcep zgresili in se peljali celo do Punata. Kamp je lociran priblizno na pol poti do Valbiske, kjer je trajektna povezava s Cresom in Rabom. V kamp smo prisli okoli 17h in dokaj hitro smo nasli parcelo, ki nam je bila vsec. Plaza je blizu, prav tako wc in majhna trgovina. Z Majo sva postavila sotor (vsakic hitrejsa sva), nato pa skok v morje, vecerja, en spricer in spanje.

Nedelja, 11.9.2011
Deseta obletnica teroristicnega napada na NYC. Ze zjutraj sta nas presenetila Zdravki in Marinka (ata in mama), ki sta se ustavila pri nas na poti s Ciova (nimam pojma kako se pravilno sklanja), kjer sta letos prezivljala dopust. Po obvezni kavici smo sli na plazo. Podrl sem letosnji rekord, saj smo bili na plazi sest ur. Gaja in Tia sta dobili nove plavutke, tako da sta bili ves cas v morju. Posledica tega je bila ta, da je Gaja splavala brez rokavckov. Super! Na sliki je še z njimi.

Zvecer smo sli na vecerjo v Malinsko. Tam sem bil prvic in nisem bil ravno navdusen. Ta obmorska mesta na Jadranu so vsa ista. Riva, prodajalci skart robe, ki je ne potrebujes, zanic restavracije in nekaj brezveznih 'ulicnih umetnikov'.

Ponedeljek, 12.9.2011
Preziveli dan na plazi in v senci. Cas si krajsam z Agassijevo knjigo Open, ki je res zanimiva. Za branje uporabljam Kindle in res je neverjetno kako dobro se vidi na soncu. V primerjavi s tablicnim racunalnikom je res zakon. Nocoj nas caka zadnja noc v kampu Glavotok, jutri pa sibamo proti Losinju.

Torek, 13.9.2011
Sedim tik nad klifom in gledam Jadransko morje tocno tako kot sem si ga zjutraj narisal v mislih. Vmes je minilo trinajst ur, ki so bile zanimive, naporne predvsem pa vroce. Zjutraj smo pospravili naso 'hisko' in zapustili kamp Glavotok, kamor se bomo najbrz se vrnili. V Punatu smo se dobili z Jakom, ki je tukaj na delovnem dopustu. Nato smo picili proti Valbiski in se vkrcali na trajekt za Cres. Nas danasnji cilj je bil Mali Losinj, ki je 66 km oddaljen od trajektne luke na Cresu. Ko smo prisli v Cikat, turisticno naselje s kampom ob mestu Mali Losinj smo poizkusali najti kar najboljso parcelo, a nam nobena ni bila prav vsec. Se manj plaza v Cikatu, ki razen na dveh delckih ni primerna za otroke. Nasli smo sicer en zelo lep prostor v kampu Kredo, ki je v bistvu kamp v kampu. Luksuzna zadeva, ceprav je na vseh kamping portalih ocenjen dokaj slabo. Cene so ubijalske, prav tako pa je bil ta prostor edini, ki se ni bil zaseden, je pa bil rezerviran, tako da nismo imeli sans. Kamp Cikat je velik in lepo urejen, a naju z Majo ni toliko ocaral, da bi se tam nastanili. Sli smo naprej oz. bolje receno nazaj v smeri Cresa. Vmes smo obdelali prav vse kampe na Losinju od Poljane, K nekaj,  Loparov in Osorja, ki je tik ob premicnemu mostu, ki povezuje Cres in Losinj. Kamp tam je res katastrofa prve vrste. Tja smo prisli ravno ob 17h, ko premaknejo most za 90 stopinj, tako da lahko kanal preckajo jadrnice, colni in jahte. Izgleda prav zanimivo in ta vsakodnevni dogodek je opazovala kar velika mnozica turistov in ostalih radovednezev.

Ko so most postavili nazaj na svoje mesto (btw. to se vedno pocno rocno; najbrz gre bolj za ohranjanje delovnih mest, kot za kaksno posebno tehnologijo) smo bili spet na Cresu, se vedno v iskanju kampa. Dopoldne sem rekel Maji, da na Cresu nebi dopustoval, saj se mi zdi, da nima ravno top plaz in okolice. O, kako sem se motil. Odsli smo do kampa Slatina ob mestecu Martinscica, ki je ravno to, kar si jaz predstavljam kot 'morje'. Kamp je ogromen, a v tem casu daje obcutek praznosti. Nasli smo super parcelo, ki je tik nad morjem, z dovolj sence, elektriko, vodo, plazo s super vodo 'na dohvat ruke' in barom v neposredni blizini. Kaj bi si se zelel. Mogoce wi-fi, a tudi ta je na recepciji. To je to. Sedaj pijem drugi spricer, Maja otrokom bere knjigo o morju in poslusam valove kako se zaletavajo ob skale. Ko sva postavlaja z Majo sotor sva dozivela tak soncni zahod kot ga lahko vidis samo v filmu. Kot, da bi bila to nagrada narave za ves nas trud, ki smo ga danes vlozili v iskanje tistega, kar ti da lahko samo kampiranje.

 
Sreda, 14.9.2011
Dan smo preziveli na plazi in v secni. Vsak dan delamo manj, a smo vedno bolj utrujeni. Zvecer smo sli na vecerjo v bliznje mesto. Vreme je top, prav tako voda. Malo me pece hrbet in roke a bom prezivel. ;)

Četrtek, 15.9.2011
Spet dan podoben vcerajsnjemu. Pece me koza, tako da sem vecino casa prezivel v senci. Se vedno se borim z Agassijem. Res je dobra ta njegova bigrafija in pot, ki jo je dal skozi. Nikoli mi ni bil prevec pri srcu kot igralec, sedaj pa sem popolnoma spremenil svoje mnenje o njem. Res je zanimivo kako nam lahko mediji povsem spremenijo predstavo o cloveku, v tem primeru prav o Agassiju, njegovemu nacinu zivljenja in njegovih nasprotnikih. V morje sem sel enkrat. S Tio sva naredila mini grad iz kamenckov, zvecer pa smo sli na sprehod po kampu, obcudovali smo spet noro lep soncni zahod in sli na vecerjo v bliznjo restavracijo.

Petek, 16.9.2011
Zjutraj je padla hitra odlocitev. Gremo domov. Ne vem tocno zakaj, a z Majo se nama ni vec dalo posedati v senci oz. se praziti na soncu. Sotor sva 'na easy' pospravila in smo sli. Vmes smo se ustavili se na Reki za kosilo. Otrokom na ljubo (beri: vsem), smo sli v McDonalds, ki je na Trgu Republike. Reka je res eno kaoticno mesto, polno enosmernih ulic in z obcutnim pomanjkanjem parkirisc. Ob vsem zelenju in stevilnih drevoredih bi bila lahko eno super mesto. Preprican sem, da bo to postala kmalu.

Svetovno prvenstvo v veslanju

Bil sem del velikega športnega dogodka, ki se je v obdobju od 19.8. do 4.9.2011 odvijalo na Bledu. V aktivnosti je bila vključena tudi naša šola, sam pa sem opravljal vlogo koordinatorja med študenti in mentorji ter organizacijskim odborom.
Fino mi je bilo sodelovati pri taki veliki prireditvi in jo opazovati ne samo "od zunaj" ampak tudi ozadje in spremljati vse aktivnosti, ki so povezane z organizacijo. Prilagam še nekaj fotk za spomin.

Mtb Uskovnica

Po desetih letih sem imel v soboto spet na sebi startno stevilko. Udelezil sem se gorsko kolesarskega vzpona na planino Uskovnica, ki ga tradicionalno organizira SD Srednja vas. Na tej tekmi sem bil kot mladinec ze trikrat in vedno zasedel tretje mesto.
Do letos. Za mesto nisem preprican, vendar mislim, da sem bil v svoji kategoriji (16 - 44 let) 27. Nisem ravno napredoval v teh letih, prej nasprotno. Vseeno se mi je bilo super spomniti kako zahteven sport je gorsko kolesarstvo. Se vedno grem zelo rad na kolo brez vseh merilcev srcnega utripa, intervalov, tempo vozenj ipd. Samo kratke hlace, majica in gas po kar najmanj prometnih cestah in poteh. Se vedno mi je mtb zakon!

Hribi in Vasovanje

Dopoldne se je oglasil Zdravko (v.d. tast) nas pobasal v avto in smo sli na planino Jezero nato pa naprej do Dednega polja. Tia je vso pot tulila, razen takrat, ko smo jo nosili. Dedno polje je res lepa planina. Takoj bi imel stan tam.

Pojedli smo kislo mleko, potem pa so jo otroci, Maja in Zdravko mahnili nazaj na Jezero, jaz pa cez Ovcarijo na triglavska jezera. Eno uro in pet minut sem potreboval do koce kjer me sedaj caka kranjska klobasa in zelje (pozabil sem narediti sliko zaradi lakote) potem pa naprej proti Komni.

Na poti sem spremenil nacrt in se proti Ukancu odpravil preko Komarce. Pot je zahtevna, se posebej navzdol, zato se je bom v prihodnjih tednih izogibal. ;-)
Drugace je bil cel izlet super. Sreco sem imel tudi z vremenom, saj ni dezevalo. V nasprotnemu primeru bi bil sestop se toliko bolj zahteven. Na poti sem sel tudi na vrh slapa Savica. To je tam, kjer se voda zliva preko skale. Nor in tudi nekoliko zastrasujoc pogled.

Zvecer smo ali skupa z Majo in otroci se na Vasovanje, ki ga organizira TD. Bilo je odlicno izvedeno, zato sem z najvecjim veselejem cestital Juretu in KUD Bohinjska Bistrica.