September je cas, ko po navadi prezivljamo dopust. Glede na pozitivno julijsko izkusnjo smo spet v kampu in spet na Krku. Kamp je tokrat drug, saj smo se odlocili, da preizkusimo kamp Glavotok. Je manjsi in tudi bolj miren od Jezevca, ki je v neposredni blizini mesta Krk. Nas nacrt je, da nekaj dni ostanemo tukaj, potem pa se prestavimo na Mali Losinj v Cikat. Bomo videli.
Sobota, 10.9.2011
Okoli 12h smo zapustili Fuzino in se odpravili proti morju. Prisli smo na Krk in kar nekaj casa iskali lokacijo kampa. Je dokal slabo oznacen, tako da smo odcep zgresili in se peljali celo do Punata. Kamp je lociran priblizno na pol poti do Valbiske, kjer je trajektna povezava s Cresom in Rabom. V kamp smo prisli okoli 17h in dokaj hitro smo nasli parcelo, ki nam je bila vsec. Plaza je blizu, prav tako wc in majhna trgovina. Z Majo sva postavila sotor (vsakic hitrejsa sva), nato pa skok v morje, vecerja, en spricer in spanje.
Nedelja, 11.9.2011
Deseta obletnica teroristicnega napada na NYC. Ze zjutraj sta nas presenetila Zdravki in Marinka (ata in mama), ki sta se ustavila pri nas na poti s Ciova (nimam pojma kako se pravilno sklanja), kjer sta letos prezivljala dopust. Po obvezni kavici smo sli na plazo. Podrl sem letosnji rekord, saj smo bili na plazi sest ur. Gaja in Tia sta dobili nove plavutke, tako da sta bili ves cas v morju. Posledica tega je bila ta, da je Gaja splavala brez rokavckov. Super! Na sliki je še z njimi.
Zvecer smo sli na vecerjo v Malinsko. Tam sem bil prvic in nisem bil ravno navdusen. Ta obmorska mesta na Jadranu so vsa ista. Riva, prodajalci skart robe, ki je ne potrebujes, zanic restavracije in nekaj brezveznih 'ulicnih umetnikov'.
Ponedeljek, 12.9.2011
Preziveli dan na plazi in v senci. Cas si krajsam z Agassijevo knjigo Open, ki je res zanimiva. Za branje uporabljam Kindle in res je neverjetno kako dobro se vidi na soncu. V primerjavi s tablicnim racunalnikom je res zakon. Nocoj nas caka zadnja noc v kampu Glavotok, jutri pa sibamo proti Losinju.
Torek, 13.9.2011
Sedim tik nad klifom in gledam Jadransko morje tocno tako kot sem si ga zjutraj narisal v mislih. Vmes je minilo trinajst ur, ki so bile zanimive, naporne predvsem pa vroce. Zjutraj smo pospravili naso 'hisko' in zapustili kamp Glavotok, kamor se bomo najbrz se vrnili. V Punatu smo se dobili z Jakom, ki je tukaj na delovnem dopustu. Nato smo picili proti Valbiski in se vkrcali na trajekt za Cres. Nas danasnji cilj je bil Mali Losinj, ki je 66 km oddaljen od trajektne luke na Cresu. Ko smo prisli v Cikat, turisticno naselje s kampom ob mestu Mali Losinj smo poizkusali najti kar najboljso parcelo, a nam nobena ni bila prav vsec. Se manj plaza v Cikatu, ki razen na dveh delckih ni primerna za otroke. Nasli smo sicer en zelo lep prostor v kampu Kredo, ki je v bistvu kamp v kampu. Luksuzna zadeva, ceprav je na vseh kamping portalih ocenjen dokaj slabo. Cene so ubijalske, prav tako pa je bil ta prostor edini, ki se ni bil zaseden, je pa bil rezerviran, tako da nismo imeli sans. Kamp Cikat je velik in lepo urejen, a naju z Majo ni toliko ocaral, da bi se tam nastanili. Sli smo naprej oz. bolje receno nazaj v smeri Cresa. Vmes smo obdelali prav vse kampe na Losinju od Poljane, K nekaj, Loparov in Osorja, ki je tik ob premicnemu mostu, ki povezuje Cres in Losinj. Kamp tam je res katastrofa prve vrste. Tja smo prisli ravno ob 17h, ko premaknejo most za 90 stopinj, tako da lahko kanal preckajo jadrnice, colni in jahte. Izgleda prav zanimivo in ta vsakodnevni dogodek je opazovala kar velika mnozica turistov in ostalih radovednezev.
Ko so most postavili nazaj na svoje mesto (btw. to se vedno pocno rocno; najbrz gre bolj za ohranjanje delovnih mest, kot za kaksno posebno tehnologijo) smo bili spet na Cresu, se vedno v iskanju kampa. Dopoldne sem rekel Maji, da na Cresu nebi dopustoval, saj se mi zdi, da nima ravno top plaz in okolice. O, kako sem se motil. Odsli smo do kampa Slatina ob mestecu Martinscica, ki je ravno to, kar si jaz predstavljam kot 'morje'. Kamp je ogromen, a v tem casu daje obcutek praznosti. Nasli smo super parcelo, ki je tik nad morjem, z dovolj sence, elektriko, vodo, plazo s super vodo 'na dohvat ruke' in barom v neposredni blizini. Kaj bi si se zelel. Mogoce wi-fi, a tudi ta je na recepciji. To je to. Sedaj pijem drugi spricer, Maja otrokom bere knjigo o morju in poslusam valove kako se zaletavajo ob skale. Ko sva postavlaja z Majo sotor sva dozivela tak soncni zahod kot ga lahko vidis samo v filmu. Kot, da bi bila to nagrada narave za ves nas trud, ki smo ga danes vlozili v iskanje tistega, kar ti da lahko samo kampiranje.
Dan smo preziveli na plazi in v secni. Vsak dan delamo manj, a smo vedno bolj utrujeni. Zvecer smo sli na vecerjo v bliznje mesto. Vreme je top, prav tako voda. Malo me pece hrbet in roke a bom prezivel. ;)
Četrtek, 15.9.2011
Spet dan podoben vcerajsnjemu. Pece me koza, tako da sem vecino casa prezivel v senci. Se vedno se borim z Agassijem. Res je dobra ta njegova bigrafija in pot, ki jo je dal skozi. Nikoli mi ni bil prevec pri srcu kot igralec, sedaj pa sem popolnoma spremenil svoje mnenje o njem. Res je zanimivo kako nam lahko mediji povsem spremenijo predstavo o cloveku, v tem primeru prav o Agassiju, njegovemu nacinu zivljenja in njegovih nasprotnikih. V morje sem sel enkrat. S Tio sva naredila mini grad iz kamenckov, zvecer pa smo sli na sprehod po kampu, obcudovali smo spet noro lep soncni zahod in sli na vecerjo v bliznjo restavracijo.
Petek, 16.9.2011
Zjutraj je padla hitra odlocitev. Gremo domov. Ne vem tocno zakaj, a z Majo se nama ni vec dalo posedati v senci oz. se praziti na soncu. Sotor sva 'na easy' pospravila in smo sli. Vmes smo se ustavili se na Reki za kosilo. Otrokom na ljubo (beri: vsem), smo sli v McDonalds, ki je na Trgu Republike. Reka je res eno kaoticno mesto, polno enosmernih ulic in z obcutnim pomanjkanjem parkirisc. Ob vsem zelenju in stevilnih drevoredih bi bila lahko eno super mesto. Preprican sem, da bo to postala kmalu.
Tam sva jim pomagala približno tri ure, nato pa sva jo mahnila preko Ovčarije čez Štapce do Koče pri sedmerih jezerih.
