Ogradi

Sel bom v goro, planike nabrau....no nisem jih nabral sem si jih pa ogledal prvic v zivljenju tam kjer so najlepse.
Z Zdravkotom in Gajo smo sli na kar zahtevno turo. Vsaj za Gajo je bila. Overall pa je bilo top.

Večer pod lipo v Srednji vasi

Že dolgo je tega, ko sem moderiral kakšno prireditev. No včeraj se mi je spet ponudila priložnost, saj sem zamenjal Jureta iz TD Bohinj na Večeru pod lipo v Srednji vasi. Bilo je približno 80 ljudi. Nastopali so Tjaša na citrah, moški pevski zbor Ivan Laharnar iz Šentviške planote, srenjske predice in folklorna skupina KUD Triglav. Bilo je prav fino. Pogrešam take stvari, čeprav mi še vedno dela adrenalin pri uvodnemu stavku. ;)

Iz Fuzine na kebab

V soboto sva z Majo imela prvovrstni road trip. No, ce sem natancen sva imela bike trip. Začelo se je tako, da sva planirala kolesarski izlet do Savice, pa sva se v Ribčevem Lazu odločila, da greva raje okoli Bohinja, saj je bilo vreme precej nestanovitvno. No, na Poljah sva zopet spremenila destinacijo in sicer je Maja predlagala, da greva kar do Vrbenj oz. Brezij, kjer so bili otroci. Plan je bil, da midva kolesariva do Urše in Tomija, nato pa se vsi skupaj vrnemo z avtobusom nazaj v Bohinj.
Prvi zaplet sva imela že v Bistrici, saj Maji veriga pri kolesu ni delovala pravilno. Pit stop pri agenciji LD turizem in cca. 1 ura zajebancije z verigo, saj sem jo moral razstaviti (to je trajalo 2 minuti) in potem zopet sestaviti (ostalih 58 minut). Gospa je ugotovila, da ima tudi prazne gume, zato sva seveda morala narediti postanek še na Petrolu. Med tem, ko sem jaz pupal gume, si je Maja omislila nova očala - vrhunska kvaliteta iz Petrola, ki pa se jih zdijo oz. so se ji zdele super, zaradi dejstva, da ji manj piha okoli oči. Pomemben podatek je tudi, da sva bila povsem brez denarja. S sabo sva imela samo Majin mobitel. Kako priročna je lahko Moneta. :)
Pot sva končno nadaljevala proti Bledu. Šlo nama je super in čez približno 45 minut sva bila že v Zaki. Vmes sva izvedela, da bosta Gaja in Tia prespali na Brezjah, midva pa sva se vseeno odločila, da greva v Vrbnje na eno pijačo in po denar za avtobus. Ko sva prispela je bila ura že 18.45. Preveril sem vozni red avtobusa in na srečo je bil eden namenjen iz Raodvlijce proti Bohinju ob 20.05. Ker naju je veliko kolesarjenje ulakotilo sva naredila še postanek v pekarni, kjer sva si privoščila kebab. Zažgan k 100 hudičev. :( Končno sva prišal do avtobusne postaje in potrpežljivo čakala avtobus.

Glede na dejstvo, da prav veliko ljudi ne uporablja javnega prevoza sem pričakoval, da bova na avtobusu bolj kot ne sama. O, kako sem se motil. Ko je avtobus prišel, je bilo na njem polno backpackerjev in turistov, ki so bili namenjeni iz Ljubljane proti Bledu. Bus je bil tako poln (vsaj po šoferjevemu mnenju), da nisva morala vkrcati koles. Katastrofa!! Ta javni promet nam v Sloveniji res ne gre. Menim, da bi brez težav v dveh minutah naredili dovolj prostora za dve kolesi, itak pa bi se skoraj vsi potniki izkrcali na Bledu in bi potem vožnjo proti Bohinju nadaljevali sami. Če se človek ne potrudi, pač ne gre. Jebote!!!
Bus je odpeljal, midva pa še vedno na postaji. Takoj sem se ugriznil v jezik, saj sem doma še vsem zatrjeval kako imamo urejen javni promet in kako ljudje s kolesi potujejo iz Pariza na dopust ipd. Mogoče v tujini, pri nas pa je projekt priti iz Radovljice nazaj domov. Preveril sem vozni red vlakov na relaciji Bled - Bohinjska Bistrica in ugotovil, da zadnji vlak pelje ob 19.38. Glede na dejstvo, da sem to preverjal nekaj minut čez osmo je jasno, da sva ga zamudila. Kaj pa sedaj? Klical sem Simona, če je slučajno še na Bledu. Ne. :(
Začelo se je že mračiti, za bonus pa je nebo postajalo vse bolj polno črnih oblakov. Top. Potem sem poklical še Bojana, nekaj ovinkaril in na koncu le izkašljal prošnjo, da naju pride iskat na Bled. Štartala sva takoj. Maja je odpeljala kronometer življenja, saj sva prišla na Bled v 15 minutah. Ko sva bila na vrhu Betinovega klanca sem se spomnil, da bodo čez nekaj minut zaradi Nočne 10-ke za dve uri zaprli cesto. Zopet mobitel in klic za spremembno lokacije srečanja, ki se je iz blejskega Petrola preselila na Pristavo. Nebo je začelo deževati, Maja je začela pizditi. ;) Vseeno sva uspešno in varno prišla do rendez-vous točke, v 5 minutah naložili kolesi v Volvota in brž nazaj v Planinski raj.
Doma pa hitro pod zasluženi tuš in na še bolj zasluženi špricer. Čeprav je bilo popoldne pestro in polno preobratov mi je bilo zakon! Kdor je bil z mano, že ve zakaj. ;)

Obletnica poroke

Ati in mami praznujeta obletnico poroke. Mami se je izprsila. Letnik 1973. ;-)

Angina

Saj ni res, pa ocitno je. Sredi poletja in najvecje vrocine sem zbolel. Diagnoza, angina. V sredo zvecer sem se pocutil slabo, v cetrtek pa me je ful bolelo grlo. Sel sem k zdravniku in se vrnil domov s skatlico Amoksiklavov ter navodilom naj pocivam. Danes imam kontrolo. Me prav zanima kaj bo pokazala krvna slika.

Rudno polje - Konjscica - Uskovnica - Rudno polje

Z Bojanom sva v torek popoldne picila na en hike, ki ga prej se nisem spoznal. Iz parkirisca na Rudnem polju sva se usmerila proti smuciscu Visevnik nato pa navzgor, tako da sva se po priblizno pol ure znasla nad planino Konjscica. Cez njo vodi tudi pot na Triglav. Spustila sva se na planino in pot nadaljevala proti Uskovnici, kjer pa se nisva ustavila saj je bilo nebo crno in sva se bala, da naju ne ujame nevihta. Po priblizno 3urah intenzivne hoje sva bila spet na izhodiscu, kjer sva si z veseljem privoscila dve pivi. ;)
Omenjena tura je dokaj lahka in zelo lepa, vseeno pa je na nekaterih delih potrebna previdnost.