Zimske radosti #2

Pokrovc je naravnost odličen za zganjanje različnih zimskih norčij. Še posebej za otroke. Tako smo prejšnji teden imeli drsališče, smučišče, sankališče in maxi igrišče z vsemi količinami snega, ki je bil na voljo. Vreme je bilo super, tako da smo bili aktivni celo soboto in nedeljo.
V soboto zjutraj sem sicer za eno uro "pobegnil" na Soriško planino. Razloga za to sta bila dva. Eden je bil ta, da že zelo dolgo nisem smučal na Sor'ci, drugi pa, da sem imel na testu en super avtomobil in sicer BMW 320d touring xdrive. Avto je res TOP SHIT. V bistvu je edina stvar, ki me moti njegova cena. Poledenelo-zasnežena cesta je bila naravnost odlična, za test voznih sposobnosti in res so fantastične. Avto leti k hudič in se drži ceste kot klop. Močno upam, da bom lahko enkrat ponosen lastnik enega. Vmes pa mogoče pride še kaj drugega, a o tem drugič. ;)

Nazaj na sneg. Na Sorci sem naredil celo furo in pol, potem pa jim je nekaj crknilo pri vlečnici, tako da je bilo zabave konec. Po zagotovilih žičničarjev naj bi zadevo uredili v pol ure ampak se mi ni dalo čakati takoo da sem ušel nazaj v dolino in po otroke. Kasneje sem izvedel, da je bila električna napaka nekoliko bolj kompleksna in so vlečnico znova zagnali šele v nedeljo. Pravlna odločitev. Vseeno sem naredil eno fotko. Vreme je bilo super, čeprav je pihal veter in je bilo -15 stopinj.

Nazaj na Pokrovc. Ker slike povejo več kot 1000 besed, naj spregovorijo kar one.

Seveda moram objaviti tud eno fotko, ko sem za volanom prej omenjenega vozila. Fotograf je bila Maja.

No ta vidend se je zabava nadaljevala. Včeraj (beri: v soboto) nas je zjutraj pozdravilo 40 cm suhega snega, tako da sem najprej odrolbal dvorišče. Super easy job, ko je sneg tako suh. Maja je šla skupaj z otroki in atom z ratrakom delati proge po zgornjih bohinjski dolini, jaz pa sem proge preizkusil s svojimi starimi tekaškimi smučmi. Le te imam še s časov, ko sem aktivno treniral kolesarjenje in so bile nepogrešlijiv pripomoček pri zimskemu treningu. Bilo je super, le smuči moram ustrezno pripraviti (namazati) saj niso šle nikamor.
Zvečer sem moral nujno preizkusiti tudi skoraj "domače" smučišče Senožeta, saj se mi je zdelo, da bo smuka top. Nisem se zmotil. Naredil sem 10 voženj, spil eno pivo in že ob osmih doma z Majo gledal top oddajo Schlag den Raab. Enmu tipu je ratal in domov je odšel bogatejši za 1 mio€. Wunderbar ane! ;)

Danes (beri: v nedeljo) smo zimske radosti ponovili s sankanjem s Srednji vasi, kosilu pri Majinih starših in še eno rundo sankanja. Fotk iz tega vikenda še ni, je bilo pa top in upam, da jih bo še kar nekaj to zimo.

Zimske radosti #1

Že kar nekaj časa se pripravljam, da napišem tale post. V bistvu od začetka novembra, ko je zapadel prvi sneg. No, čas mi je ušel, upam pa, da ne še čisto vsi spomini. Letos se je zima začela kar dobro, saj smo imeli že kar obilne snežne padavina. Hvala bogu, da imam rolbo, drugače bi ves čas pripovedoval tale vic:

12. AVGUST - Dragi dnevnik!Preselili smo se v naš novi dom v gorah. Tukaj je čudovito. Gore so naravnost veličastne. Komaj čakam, da jih bom videl prekrite s snegom. Res mi je všeč tukaj.

14. OKTOBER - To je najlepši kraj na svetu. Rdeči, oranžni in rumeni odtenki listja so božanski. Šel sem malo naokrog in videl nekaj srn. Bile so tako ljubke in elegantne, to so zagotovo najlepše živali na svetu. Tukaj je pravi raj, strašansko mi je všeč.

11. NOVEMBER - Kmalu se bo začela sezona lova na srne. Zares ne morem razumeti, kako lahko nekdo ubije tako čudovito žival. Upam, da bo kmalu snežilo. Obožujem ta kraj.

2. DECEMBER - Sinoči je snežilo. Ko sem se zbudil, je bilo vse odeto v belino. Bilo je kot na razglednici. Šli smo ven, očistili sneg s stopnic in skidali dovozno pot. Kepali smo se(jaz sem zmagal) in ko je pripeljal mimo snežni plug, smo morali pot še enkrat skidati. Kako čudovit kraj.

12. DECEMBER - Sinoči je spet snežilo. Super! Snežni plug nam je spet zametel sneg. Tu je čudovito.

19. DECEMBER - Še več snega. Ko sem hotel v službo, nisem mogel odpeljati z dvorišča. Izčrpan sem od kidanja. Prekleti zajebani snežni plug!

22. DECEMBER - Sinoči je nametalo še več tega belega sranja.Od kidanja imam žulje na dlaneh. Mislim, da snežni plug samo preži za ovinkom in čaka, da vse skidam. Kreten!

25. DECEMBER - Srečen preklet božič! Že spet ta zajebani sneg! Če mi kdaj pride v roke ta prasec, ki vozi snežni plug, prisežem, da bom pesjana zadavil z golimi rokami! Ni mi jasno, zakaj ceste bolj ne solijo, da bi se ta zajebani led stopil.

27. DECEMBER - Sinoči je spet zapadel ta prekleti beli drek. Že tri dni nisem šel iz hiše, razen kidat dovoz vsakič, ko je mimo pripeljal plug. Nikamor ne morem, avto je pokopan pod orjaško goro belega sranja. Vremenar pravi, da lahko ponoči pričakujemo še 25 cm tega dreka. Si sploh predstavljate, koliko lopat je 25 cm snega?

28. DECEMBER - Klinčevi vremenar se je zmotil. Tokrat smo fasali 80 cm belega sranja. Pri takem tempu se bo stopil šele sredi poletja. Snežni plug je obtičal sredi ceste in tisti prasec je prišel potrkat, da bi si sposodil mojo lopato. Povedal sem mu, da sem pri kidanju sranja, ki mi ga je zrinil na dovoz, polomil že šest lopat, potem sem mu sedmo raztreščil na buči!

4. JANUAR - Končno sem šel lahko spet iz hiše! Šel sem v trgovino kupit hrano in nazaj grede mi je pred avto skočila srna. Zadel sem jo in naredila mi je kakšnega pol milijona škode na avtu. Te preklete živali bi bilo treba pobiti. Škoda, da lovci novembra niso postreljali vseh do zadnje.

3. MAJ - Avto sem odpeljal na servis v mesto. Ne boste verjeli, prekleta kripa je čisto zarjavela od tiste soli ki so jo pozimi zmetali na cesto!

10. MAJ - Preselili smo se na morje. Ne morem si predstavljati, kako lahko kdo pri zdravi pameti živi v gorah.

Kakorkoli. Zaenkrat še uživam in upam, da bo tudi v prihodnje tako. :)

Letošnjo smučarsko sezono sva odprla z Lukom, saj sva šla konec novembra na avstrijski Mölltal. Bilo je super, -20 stopinj ampak sončno. Najbolj noro je bilo to, da je prej pri nas in tudi v Avstriji snežilo 4 dni in potem še 2 dni. Samo tisto soboto, ko sva bila  na smučanju midva je bilo sonce. Nekaj utrinkov za lep spomin:

Naslednji teden sem odprl tudi domačo sceno in sicer sem v nedeljo obiskal največje bohinjsko smučišče. Na žalost jim je jeseni v pletenico od sedežnic Orlove glave in Šija udarila strela, zato trenutno obratujejo le proge Storeč, Brunarica in Žagarjev graben, ki je najdaljša smučarska proga v Sloveniji. Sneg je bil super zato sem naredil kar 25 voženj na Storeču in se dvakrat spustil skozi graben. Skupni čas 2 uri 35 minut.

 

Islandija

Poleti sem bil na super potovanju po Islandiji. Pisal sem dnevnik kar na telefonu in je pisan v sedanjiku. Objavljam ga spodaj. Fotke še sledijo.

nedelja, 27.6.2010

Letalisce - Klagenfurt - Koln

Koln: ogled cerkve Dom, voznja z ladijco po Renu (super uzitek), gledali smo nogometno tekmo Nemcija - Anglija na SP, rezultat 4:1

Let do Reykjavika. Prisli smo ob polnoci po lokalnem casu (Islandija je 2 uri nazaj).

ponedeljek, 28.6.2010

Dan v Reykjaviku. Ogledali smo si hotel Radisson Blue (tam smo tudi spali). Potem smo si ogledali turisticno solo v mestu Kopavogur.

Kasneje smo se odpravili v Blue Lagoon, kjer se da zunaj kopati v vodi, ki ima 40 stopinj. Je polna žvepla in je zdravilna za kožo. Meni ni bilo nič.

S Petrom sva naredila malico za vse v sobi nato pa smo šli na spehod v stari del mesta. Večerjali smo v restavraciji Tapas.

torek, 29.6.2010

Zapustili smo Reykjavik in začeli naš Tour de Iceland. Najprej smo si ogledali sveto mesto, kjer je bil prvi parlament (Thangvellir), Laugervatn kjer bodo toplice potem v mesto Geysir, kjer so gejzirji. Eden je aktiven, saj bruha vsakih pet minut.Šli smo preko meje med ameriško in evropsko tektonsko ploščo.   Potem smo šli do slapu Gullfoss, ki ma zelo zanimivo zgodbo - hoteli so narediti jez in elektrarno a je nek mladi pravnik natančno pregledal gradbene načrte, ki so bili nepopolni. Posledično je uspel, da je slap ostal nedotaknjen. Drugi slap, ki smo ga videli je bil (Faxi). Ogledali smo si še cerkev v Skalholtu - to meso je bilo 740 let prestolnica Islandije. Videli smo ogromno islanskih konjev ob poti. Pravijo da jih je na Islandiji okoli 100.000. Še en slap je pred nami na najdaljši reki Thgorsa 270 km - slap postrvi - reka ima največji pretok med vsemi.

Nastanili smo se v lesenih kočah pri mestu Hvollsverllir, 10 km od ognjenika Eyjafjallajokull. Janez je pripravil odlično ovčetino. Namakali smo se v jakuzziju in popili Famous Grose. Lokacija je bila tik pod vulkanom. Nabral prah in vzel en vulkanski kamnček. Marijan je obljubil ajmoht s šatrajem. Spali smo odlično.

sreda, 30.6.2010

Odpravili smos se proti mestu Hofn. Peljali smo se preko območja, kjer je poplavljal ledenik zaradi vulkana.

Povzpeli smo se na slap Skogafoss, do katerega je 373 stopnic. Doziveli smo oblak pepela - škriplje med zobmi, peče grlo, vidljivost slaba.

Pavza v mestu Vik (na jugu). Zelo slabo vreme (veter in dež). V morju imajo "trole", voda je nevarna, ker lahko val pride zelo visoko. Na obali sem se podpisal, je pa zelo nevarna obala - vsako leto kdo umre, ker je so valovi zelo nepredvidljivi in včasih sežejo globoko v notranjost plaže.

Peljali smo se cez polje okamenele lave, ki je tekla v 18. stoletju. Širina polja je cca. 20 km.

Ustavili smo se na farmi, kjer so vsi, ki so živeli tam bili starejsi od 100 let. Zadnji prebivalec je umrl letos maja star 101 leto.

Pot nadaljujemo proti največjemu ledeniku v Evropi in Islandiji, Vatnajokull. Nore količine snega in ledu.

Z vozilom dvoživko smo se peljali po ledeniški laguni med ledenimi gorami. Mrzlo, ampak noro dobro.

Spali bomo v mestu Hofn. Za večerjo je v planu: kranjska klobasa, jagenčji kotlet, krompirjeva solata in desert. Dodali smo še škampe po 8€ za kg v trgovini Netto!!

četrtek, 1.7.2010

Nadaljujemo pot proti SV. Vozimo se ob vzhodni obali Islandije. Atlantik je valovit, s celine piha močan veter. V planu je jadranje do otoka Papey kjer so tjulni a verjetno zaradi vremena ne bomo šli. Jaz si ful želim.

Jadranje odpovedano zaradi prevelikega vetra. Vozimo se naprej proti mestu Eskifjordur skozi fjorde. Cesta vodi do konca fjorda in spet ven.

Ustavili smo se pri "Petrini zbirki kamnov" kjer je Petra zbirala kamne iz okolice 78 let. Nora zbirka kamnov.

Peljali smo se ob vzhodni obali do mesta Egilddtadir. Na poti smo srečali dva severna jelena. Naredili smo sprehod po enemu redkih gozdov na Islandiji. Gozd je poln sibirskega macesna. Naredili smo večerjo na žaru pri Janezu in Idi. Spali smo v super hiškah.

petek, 2.7.2010

Zapuščamo Egilsstadir in se odpravljamo na sever proti mestu Akureyri. Vozimo se preko hribov. Gosta megla. Prebili smo se skozi meglo, pokrajina je kamnita, ogromne površine. GPS mi kaže 217 metrov nad morjem.

Gremo proti kraju Myvatn kjer je vroča voda - mud pool. Na karti piše: "Malo besed lahko opiše to pokrajino; je prav tako kot bi bil na drugem planetu." Bomo videli...

Zanimivo. Vsa pokrajina je gola, iz nje se kadi para. Na tleh so luknje v katerih je blatna voda, ki prihaja iz zemlje in izgleda kot krop.

Na drugi strani je mesto Myvatn, kjer smo se kopali v Earth Baths - vonj je neprijeten, zelo topla voda, občutek kot da bi plaval v olju.
Ogledali smo si Dark City - ogromne črne skale različnih oblik. Gledati gremo Sodo kraterje - lava je šla čez vodo in ker je voda tako vroča bruha kot lava. To drugače niso pravi kraterji. S Petrom sva servirala take away kavo za vse. Pogledali smo konec nogometne tekme Nizozemska - Brazilija (2:1).

Vozimo se proti mestu Akureyri, ki bo naša najbolj severna točka našega potovanja. Peljali smo se mimo Slapu bogov, ki je majhen a zelo lep.

Nastanili smo se v hotelu 10 min Akureyrija. Večerjali smo tam, potem pa smo šli za dve uri v mesto. Ugotovil sem, da sem po pomoti vrgel v smeti hiško, ki sem jo kupil v mestu Vik. Smola!

sobota, 3.7.2010

Zapuščamo Akureyri, ki ima koordinate N 65; 41, W 18; 10. Danes je cilj Reykjavik (365 km).

Vozimo se po zahodnem delu Islandije. Ustavili smo se v mestu Blonduos. Pokrajina ni tako raznolika kot drugje, a še vedno lepa.

Nadaljujemo pot proti Muzeju morskih psov. Muzej je zelo zanimiv. Jedel sem morskega psa, ki je bil 8 mesecev zakopan pod zemljo. To je Islandska specialiteta. Močno smrdi in vonj je neprijeten, se pa da preživet.

Ob poti smo se ustavili pri vulkanskih kraterjih. Na enega smo se tudi povzpeli, potem pa smo šli na pivo Thule in si ogledali zaključek tekme Nemčija : Argentina (4:0). Gremo naprej k Petrovem prijatelju Birgirju, ki ima golf igrišče v mestu Akranes na kavo. Nastanili smo se v privatnih sobah (slaba kvaliteta) in šli na večerjo v Radisson. Losos, morski list in jagode z lubenico. Gute kvalitet. Malo smo šli v mesto na eno pijačo. Zelo dobro nočno življenje.

nedelja, 4.1.2010

Šli smo gledat kite. Videli smo jih trikrat. Fotke so zelo slabe in ne prikažejo dejanskega stanja.

Sedaj imamo prosto popoldne do 21h potem pa gremo proti letališču. Ravno ko pišem je kapitan obrnil ladjo, čeprav smo bili že v pristanišču, ker so opazili kita grbavca. Noro! Kolos, ki plava v vodi.

Pasemo se po Reykjaviku, ker se nam čisto nič ne da. Ob 19h imamo še zadnjo skupno večerjo. Gremo na neko ovčjo juho, ki je islandska kapaciteta.

Zapuščamo Reykjavik. Juha je bila okusna, potem pa smo šli v prisranišče na škampe v en zabačen lokal s super hrano. Radovednost nas je premamila, da smo poizkusili tudi kitovo meso. Let proti Kolnu imamo ob 00:20.

Domov smo prispeli srečno in polni lepih spominov. Eden izmed naših najbolj priznanih geografov, mag. Milan Krišelj, je dejal, da je Islandija učiteljica zemlje. Tako je nekoč "divjal" celoten planet, sedaj pa samo še en "otok".

Te objave nisem mogel narediti krajše. Še tako sem kar nekaj zelo zanimivh stvari izpustil. ;) 

Mont Blanc

Ne govorim o gori, ampak o "pisalnem inštrumentu" kakor nalivnike poimenuje podjetje. Izpolnila se mi je dolgoletna želja in tako sem postal ponosni lastnik modela Starwalker Midnight Black.

Že skoraj celo življenje pišem z nalivkami in mi je res super. Moram reči, da je razlika občutna in da sem zelo zadovoljen. Upam, da mi bo dolgo služil, saj je lep spomin na eno prav tako lepo stvar. O tehnologiji in podjetju ne bom pisal, saj je tega kar dosti na spletu. Evo še tri fotke:

Drugače smo kar ok. V službi bizzy, spet je petek, tako da je squash time, zvečer pa ima Simon zabavo za rojstni dan. Za vikend planiram nekaj dela okoli hiše imam pa tudi eno vodenje jutri popoldne na blejskem gradu. Baje, da sta moja gosta slovenski in norveški minister za pravosodje, Aleš Zalar in Knut Storberget. Bomo videli kako bo. Upam, da bo vreme ok, pa se bomo že pozabavali.

Vikend

No pa smo ga spet dočakali. Ta teden se ni zgodilo veliko pomembnega, zato bo najbrž tudi ta post kar dolgočasen. Vseeno je prav, da nekaj napišem, predvsem zato, ker sem si zadal nalogo, da bom kar najbolj ažuren.

Zaključujem delo v službi in čakam Majo ter otroke, da pridejo na Bled z vlakom. Gaja in Tia se ful radi vozita z njim. Prek kakšnima dvema mesecema sta bili na izletu z mamo in jima je bilo super. Peljali so se do Radovljice in nazaj. Tudi jaz bi z veseljem uporabljal vlak, če bi imeli javni promet organiziran vsaj tako kot je v Nemčiji, o Švici pa tudi sanjati ne upam. Lansko leto sem bil teden dni v Zürichu na teacher placement programu, ki ga v šoli izvajamo skupaj z organizacjo AEHT in hotelsko verigo ACCOR in je bilo res noro. Kako pa tam zadeve štimajo kar se tiče prevozov! Neverjetno.

Ob petih imava z Majo squash. Skupaj sva začela igrati letos in je res fino, ker imava eno uro samo za naju obenem pa se še prav dobro zrekreirava. Komaj čakam!

Za vikend imam kar planiranega kar nekaj dela. Pospraviti moram trampolin, pa malo okoli hiše, pa pisarno kjer je cela bomba, radi bi prebral eno knjigo, ki me zelo zanima. Prav tako z Majo pripravljava en projekt, ki lahko postane zelo zanimiv, če ga bova prav izpeljala. Bo pa treba delat.
To sem tukaj zapisal zato, da si postavim moralno obvezo, da bom te stvari zares izvedel. Obveščam, če bo vse realizirano.

Rogaška, Noč čarovnic in 1. november

Praznovanje Matejevega rojstnega dne je bilo super! Z Majo sva v soboto popoldne pičila proti Rogaški, kjer je doma prijatelj Matej s katerim sva se spoznala pred štirimi leti na jadranju, ki ga je organizirala angleška agencija Speedbreaks oz. kasneje Advantura. Firma je šla letos v stečaj, upam pa, da naše prijateljstvo z Matejem in njegovo Patricijo ne bo.
Dan je bil naravnost čudovit. Noro lepe barve in ker sva bila v Rogaški dve uri pred uradnim začetkom zabave sva šla na sprehod skozi center, kjer je urejen čudovit park.

V kavarni Atems (ime nosi po grofih s tega območja) smo se dobili z Matejem in Patricijo, šli k njima na vino, peljali kovček v motel Mijošek kjer sva imela rezervirano sobo in nato v "gorco pri Jankecu" na nepozabno a naporno žurko. Spoznal sem kar nekaj novih ljudi, pili smo vino, ki ga prideluje Matejev oče in jedli divjo tuno, ki jo je Matej sam ujel na big game ribolovu letos poleti. Nor okus, in če to rečem jaz kot vedno večji ljubitelj rib, potem to zagotovo drži. Naslednje jutro smo imeli še prav poletni zajtrk pri Mateju doma. Bilo je ful toplo in sončno, tako da smo jedli zunaj. Super, za 31. oktober. Dopoldne sva se odpravila domov, se ustavila še v Ljubljani, nato pa pobrala otroke pri mami v Srednji vasi.

Ko sem prišel domov, sem poklical Bojana, ki je lastnik Volva V50 če se greva lahko na testno vožnjo, ker me zanima kako avto izgleda znotraj in kako se pelje. Že kar nekaj časa razmišljam o menjavi avtomobila, čeprav zaenkrat Mondeo karavan, l. 2005, avtomatik dela čisto ok, me Volvo močno mika. Z Bojanom sva se dogovorila, da me pobere doma, tukaj pa se je vse zapletlo. Ob dovozu na dvorišče je zadel ob skalo oz. robnik in presekal zadnjo levo pnevmatiko. Namesto da bi se lotila vožnje sva se lotila menjave gume. Porabila sva več kot eno uro + klicala vulkanizerja, saj sva imela težavo s snemanjem platišča zaradi preklete rje. Točno sem vedel kaj se bo zgodilo. Vulkanizer je prišel, 2x brcnil v gumo in je kar sama padla dol. Vse ostalo je bilo opravljeno v petih minutah. Oba z Bojanom sva dobila potrditev, da najbrž nikoli v življenju ne bova imela vulkanizerske delavnice. Drugače je Volvo super, ravno prav velik (razen omejenega prostora na zadnji klopi) in oblikovno fantastičen. Upam, da bom v kar najbližji prihodnjosti postal lastnik vozila omenjene znamke.
Ker je bila ravno noč čarovnic, smo šli zvečer na eno pivo. Nisem fan tega praznika a sem izkoristil priložnost, da se podružim s prijatelji s katerimi se ne vidimo ravno pogosto. Kakšne čarovniške atmosfere ni bilo, vseeno pa smo se imeli prav dobro.

Ravno sedaj ko zaključujem tale post se končuje tudi 1. november. Dan, ki mi že po definiciji ni všeč a je vseeno prav, da se vsaj enkrat na leto spomnimo na vse tiste, ki jih ni več med nami. Z otroci smo šli popoldne na pokopališče prižgati svečke, drugače pa smo dan preživel mirno doma.

Jutri se začne nov delovni teden, ki bo prinesel kdovekaj. Zjutraj imam naročen servis za avto, tako da moram biti v Lescah ob 8h, zato sedaj šibam spat.

Po štirih letih

Več kot ena "olimpijada" je od mojega zadnjega zapisa na tem blogu. Danes sem se spomnil nanj, saj me je zamikalo, da bi spet začel pisati. Glavni razlog je nabrž v tem, da sem se zavedel, koliko stvari pozabim oz. ostanejo tam nekje v ozadju moje glave. Mi je bilo prav super prebrati kaj sem pisal pred štirimi leti, zato sem se odločil, da bom naredil nov zapis. Mogoče bo edini za prihodnja štiri leta a vseeno bolje kot nič. :)

Seveda se je v mojem življenju kar nekaj stvari spremenilo v tem času. Od menjav služb, še enega otroka (ja, Gaja je dobila sestrico Tio), adaptacije hiške do ene par zelo zanimivih izletov in potovanj. Materiala torej več kot dovolj, da svoje spomine zabeležim in jih shranim ne samo s pomočjo sivih celic ampak tudi z dostopno tehnologijo.

Kar se tiče delovne kariere sem trenutno četrto leto zaposlen na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem Bled, prav v ponedeljek pa sem tudi diplomiral na Turistici - Fakulteti za turistične vede. To je sedaj najbolj vroča novica. Vesel sem, da mi je uspelo vse izpite in diplomo napisati v kar najkrajšem času ter da je ta del izobraževanja mimo.

Stvari, ki bi jih rad zabeležil je res veliko, potrudil pa se bom, da bom kar najbolj kronološko in vsebinsko natančen. Jutri me že čaka eno zelo zanimiv izlet v Rogaško Slatino, kjer ima prijatelj Matej praznovanje rojstnega dne. Z Majo pičiva že zgodaj popoldne, otroci bodo v varstvu pri atu in mami v Bohinju in upam, da bo vse ok. V Rogaški nisem bil že dve leti in prav zanima me, če se je kaj spremenilo.

Za konec moje objave pa pripenjam še eno fotko današnjega dne. Res je bilo lepo!