Po dveh letih nam je spet uspelo uresniciti zimski smucarski dopust. Letos smo potovali v razsirjeni izvedbi, saj so poleg nase familije na smucarijo sli se Simon in Mojca, ki sta tik pred tem, da dobita otrocicka, Grega in Mojcin brat Uros.
Destinacijo smo definirali zelo hitro, skoraj doktorirali pa smo okoli nastanitve in vremena. To drugo je bilo tokrat pomembno tudi zame, saj se mi je zgodilo, da ko sem Majo in ta male (njim je bilo itak cisto vseeno) peljal v Dolomite je stiri dni snezilo, tako da sploh nismo doziveli pravega smucarskega dni. Zaradi tega, sem letos imel tudi backup plan - Hochpustertal, dolino, ki je tik na meji med Italijo in Avstrijo. Po aktivnemu napadu na wetterzentrale.de smo se vseeno odlocili za dolino Otz oz. natancneje vasico Vent, ki lezi na 1900m in je od Soeldna oddaljena cca. 10 km.
Ceprav vremenska napoved ni bila odlicna, je bilo na koncu vreme vec kot odlicno. Top! V cetrtek smo popoldne prispeli v Soelden, kjer smo takoj preverili apres ski stanje. Stvari so bolj ali manj ostale enake. Avstrijska turbo pop scena, precenjene zganjice in pivo v potokih. ;)
Petek in sobota sta bila smucarska. V petek je zjutraj se malo snezilo, potem pa se je vreme stabiliziralo. Smucat smo sli na Glasachkogel (3000m +). Na zacetku je bila kar panika za Gajo in Tijo, saj nista bili navajeni tako velikih smucisc, zicnic in stevila ljudi. Vseeno nam je do druge ure uspelo priti do Gletscherarene pod ledenikom Rettenbach in nazaj do Soeldna. Potem so me punce zapustile, jaz pa sem naredil se stiri brutalne fure, dokler se z Rettenbacha niso vrnili se Simon, Grega in Uros. Spili smo nekaj pirckov, potem pa pospali kot dojencki.
V soboto smo po nasvetu lastnika penziona 'Garni Stefanie' sli na smucisce, ki je locirano nad vasjo Obergurgel odkoder je proti Italiji speljana cesta preko prelaza Timmesljoch. Pozimi je cesta zaradi snega zaprta. Tudi na tem smuciscu je zgornja postaja gondole visja od 3000m. Maji je bilo super, ta mailma tudi, tako da smo res uzivali. Runtastic mi je nameril 9000 visinskih metrov, tako da smo se tudi nasmucali tako kot je treba.
V nedeljo smo takoj zjutraj se imeli ideje o smucarskem dopoldnevu, ker pa se je vreme zacelo kvariti (vrhovi so bili ze povsem v oblakih) smo se odlocili za odhod proti domu preko Kitzbuehla. Ker je ravno v Kranjski gori potekal svetovni pokal v smucanju smo prvi tek slaloma pogledali se v Soeldnu (tudi tradicionalno prizorisce otvoritvene tekme svetovnega pokala v smucanju) nato pa picili na pot. V Kitzu smo bili ravno v casu drugega teka. Ce bi na Foursqaru obstajal SkiFan badge bi ga zagotovo osvojili mi, saj si res ski freak, da gledas prvi tek smucanja, ki poteka v tvoji domaci drzavi v Soeldnu, drugi tek pa v Kitz-u, v drzavi, kjer je edini pomembni sport prav smucanje.
Kakorkoli, bilo je top. Upam, da se kdaj. Objavljam se nekaj fotk za bolj doziveto obujanje spominov.
Destinacijo smo definirali zelo hitro, skoraj doktorirali pa smo okoli nastanitve in vremena. To drugo je bilo tokrat pomembno tudi zame, saj se mi je zgodilo, da ko sem Majo in ta male (njim je bilo itak cisto vseeno) peljal v Dolomite je stiri dni snezilo, tako da sploh nismo doziveli pravega smucarskega dni. Zaradi tega, sem letos imel tudi backup plan - Hochpustertal, dolino, ki je tik na meji med Italijo in Avstrijo. Po aktivnemu napadu na wetterzentrale.de smo se vseeno odlocili za dolino Otz oz. natancneje vasico Vent, ki lezi na 1900m in je od Soeldna oddaljena cca. 10 km.
Ceprav vremenska napoved ni bila odlicna, je bilo na koncu vreme vec kot odlicno. Top! V cetrtek smo popoldne prispeli v Soelden, kjer smo takoj preverili apres ski stanje. Stvari so bolj ali manj ostale enake. Avstrijska turbo pop scena, precenjene zganjice in pivo v potokih. ;)
Petek in sobota sta bila smucarska. V petek je zjutraj se malo snezilo, potem pa se je vreme stabiliziralo. Smucat smo sli na Glasachkogel (3000m +). Na zacetku je bila kar panika za Gajo in Tijo, saj nista bili navajeni tako velikih smucisc, zicnic in stevila ljudi. Vseeno nam je do druge ure uspelo priti do Gletscherarene pod ledenikom Rettenbach in nazaj do Soeldna. Potem so me punce zapustile, jaz pa sem naredil se stiri brutalne fure, dokler se z Rettenbacha niso vrnili se Simon, Grega in Uros. Spili smo nekaj pirckov, potem pa pospali kot dojencki.
V soboto smo po nasvetu lastnika penziona 'Garni Stefanie' sli na smucisce, ki je locirano nad vasjo Obergurgel odkoder je proti Italiji speljana cesta preko prelaza Timmesljoch. Pozimi je cesta zaradi snega zaprta. Tudi na tem smuciscu je zgornja postaja gondole visja od 3000m. Maji je bilo super, ta mailma tudi, tako da smo res uzivali. Runtastic mi je nameril 9000 visinskih metrov, tako da smo se tudi nasmucali tako kot je treba.
V nedeljo smo takoj zjutraj se imeli ideje o smucarskem dopoldnevu, ker pa se je vreme zacelo kvariti (vrhovi so bili ze povsem v oblakih) smo se odlocili za odhod proti domu preko Kitzbuehla. Ker je ravno v Kranjski gori potekal svetovni pokal v smucanju smo prvi tek slaloma pogledali se v Soeldnu (tudi tradicionalno prizorisce otvoritvene tekme svetovnega pokala v smucanju) nato pa picili na pot. V Kitzu smo bili ravno v casu drugega teka. Ce bi na Foursqaru obstajal SkiFan badge bi ga zagotovo osvojili mi, saj si res ski freak, da gledas prvi tek smucanja, ki poteka v tvoji domaci drzavi v Soeldnu, drugi tek pa v Kitz-u, v drzavi, kjer je edini pomembni sport prav smucanje.
Kakorkoli, bilo je top. Upam, da se kdaj. Objavljam se nekaj fotk za bolj doziveto obujanje spominov.
Ni komentarjev:
Objavite komentar