Dan je bil naravnost čudovit. Noro lepe barve in ker sva bila v Rogaški dve uri pred uradnim začetkom zabave sva šla na sprehod skozi center, kjer je urejen čudovit park.
V kavarni Atems (ime nosi po grofih s tega območja) smo se dobili z Matejem in Patricijo, šli k njima na vino, peljali kovček v motel Mijošek kjer sva imela rezervirano sobo in nato v "gorco pri Jankecu" na nepozabno a naporno žurko. Spoznal sem kar nekaj novih ljudi, pili smo vino, ki ga prideluje Matejev oče in jedli divjo tuno, ki jo je Matej sam ujel na big game ribolovu letos poleti. Nor okus, in če to rečem jaz kot vedno večji ljubitelj rib, potem to zagotovo drži. Naslednje jutro smo imeli še prav poletni zajtrk pri Mateju doma. Bilo je ful toplo in sončno, tako da smo jedli zunaj. Super, za 31. oktober. Dopoldne sva se odpravila domov, se ustavila še v Ljubljani, nato pa pobrala otroke pri mami v Srednji vasi.
Ko sem prišel domov, sem poklical Bojana, ki je lastnik Volva V50 če se greva lahko na testno vožnjo, ker me zanima kako avto izgleda znotraj in kako se pelje. Že kar nekaj časa razmišljam o menjavi avtomobila, čeprav zaenkrat Mondeo karavan, l. 2005, avtomatik dela čisto ok, me Volvo močno mika. Z Bojanom sva se dogovorila, da me pobere doma, tukaj pa se je vse zapletlo. Ob dovozu na dvorišče je zadel ob skalo oz. robnik in presekal zadnjo levo pnevmatiko. Namesto da bi se lotila vožnje sva se lotila menjave gume. Porabila sva več kot eno uro + klicala vulkanizerja, saj sva imela težavo s snemanjem platišča zaradi preklete rje. Točno sem vedel kaj se bo zgodilo. Vulkanizer je prišel, 2x brcnil v gumo in je kar sama padla dol. Vse ostalo je bilo opravljeno v petih minutah. Oba z Bojanom sva dobila potrditev, da najbrž nikoli v življenju ne bova imela vulkanizerske delavnice. Drugače je Volvo super, ravno prav velik (razen omejenega prostora na zadnji klopi) in oblikovno fantastičen. Upam, da bom v kar najbližji prihodnjosti postal lastnik vozila omenjene znamke.
Ker je bila ravno noč čarovnic, smo šli zvečer na eno pivo. Nisem fan tega praznika a sem izkoristil priložnost, da se podružim s prijatelji s katerimi se ne vidimo ravno pogosto. Kakšne čarovniške atmosfere ni bilo, vseeno pa smo se imeli prav dobro.
Ravno sedaj ko zaključujem tale post se končuje tudi 1. november. Dan, ki mi že po definiciji ni všeč a je vseeno prav, da se vsaj enkrat na leto spomnimo na vse tiste, ki jih ni več med nami. Z otroci smo šli popoldne na pokopališče prižgati svečke, drugače pa smo dan preživel mirno doma.
Jutri se začne nov delovni teden, ki bo prinesel kdovekaj. Zjutraj imam naročen servis za avto, tako da moram biti v Lescah ob 8h, zato sedaj šibam spat.
Ni komentarjev:
Objavite komentar