KVA SE GREGU DOGAJA

Promocija studija

2012-01-29T18:24:00.001+01:00

Zadnje tri tedne intenzivno delam na promociji studija na nasi soli. Kar precej sem zaposlen s pripravo propagandnega materiala, organizacijo in obiski srednjih sol ter oglasevanjem na razlicnih radijskih postajah, spletnih in socialnih omrezjih. Res je noro stanje, da oglasujemo/prodajamo sedeze v predavalnici skoraj tako, kot postelje v hotelih ali apartmajih. Ocitno je, da je ponudba na podrocju izobrazevanja precej vecja od povprasevanja.

Svetovni pokal v telemarku

2012-01-27T21:11:00.001+01:00

To nedeljo in ponedeljek sta se v Senozetih odvijali tekmi svetovnega pokala v telemarku. Dva dni sem abrucal in delal na progi. Bilo je kar naporno, a tudi zelo zanimivo. Aktiven je bil tudi Kranjc, ki je delal kot sodnik v enem izmed sektorjev na progi. Bila je zanimiva izkusnja, katero upam, da bom lahko se kdaj ponovil.

Informativa

2012-01-20T14:01:00.001+01:00

Dva dni se nasa sola predstavlja na Informativi - sejmu izobrazevanja v Ljubljani. Tako, bo Ljubljana moje delovno mesto v naslednjih dveh dnevih. Zanimivo, koliko moznosti izobrazevanja je v Sloveniji. Saj ne vem ali je to dobro ali slabo?

Smucanje

2012-01-14T12:25:00.001+01:00

Smucam res rad. Zadnji trije dnevi so bili super. Dvakrat sem bil na nocni smuki v Senozetih, danes dopoldne pa z Majo se na Voglu. Evo, nekaj statistike:

- cetrtek - nocna Senozeta (sam) - 14,25 km/1:15 h
- petek - nocna Senozeta (z Majo) - 10,60 km/57 min
- sobota - Vogel dopoldne (z Majo) - 26,19km/2:23 h

Se dve fotki pa Lauberhorn v zivo. ;)

Politika

2012-01-10T19:59:00.001+01:00

Ne zelim si popackati blog s politiko, sam to kar se pa sedaj dogaja je pa cista pizdarija. Fuj, banda!!

Mlecni zobki

2012-01-03T19:39:00.001+01:00

Gaja je zacela izgubljati zobe. Prvega je izpulila sama 27. decembra 2011, drugega pa danes. Komaj caka, da jo obisce zobna miska.

2012

2012-01-02T21:40:00.001+01:00

Zadnjih osem dni leta 2011 in prva dva dni leta 2012 sem bil 'svoboden' v smislu delovnih obveznosti, tako da sem lahko cas porabil za Majo, Gajo, Tio in prijatelje. Lepo smo se zabavali. Se posebej fino je bilo vceraj, to je na prvi dan novega leta, ko smo s Simonom in Gregom ze ob pol devetih picili na Vogel. Vreme je bilo ze skoraj pomladansko - soncno in toplo, zaradi novoletnih zabav, ki so se odvijale prejsnji vecer pa je bilo smucisce (vsaj dopoldne) tudi prazno.
Izkoristili smo dane pogoje in tri ure smucali na polno ter res uzivali. Maja, Gaja in Tia so se nam skupaj z Mojco in Oskarjem pridruzili ob 12h, tako da sta se tudi ta mali zabavali na snegu. Obisk Vogla sva jima z Majo obljubila ze pred casom in izbrala sva super timing. Gajo sem peljal tudi na stirisedeznico - Orlove glave.
Te praznke sem bil glede smucanja kar priden. Imam stiri smucarske dni (2x Vogel in 2x Senozeta), poleg tega pa se kar nekaj vozenj z otroki na Pokrovcu. Upam, da se zima se ne bo koncala, ceprav je bilo danes 8 stopinj in dez, ki je pobral ves sneg v dolini. Kaksno nasprotje z vcerajsnjim dnem. Kot bi nam narava hotel povedati, da so prazniki koncani in da je jutri nov delovni dan.

P.S.: Smuci, ki jih je prinesel bozicek so top! ;)

Božiček

2011-12-29T11:04:00.000+01:00

Letos je bil Božiček ful radodaren in mi prinesel dve super darili.

Čelado sem že preizkusil, smuči pa še ne. Komaj čakam!

Hvala božiček! ;)

Angina

2011-12-17T10:48:00.001+01:00

Finska se je zakljucila zelo hitro. V torek sem se po kosilu zacel pocutiti zelo slabo. Komaj se m zdrzal do konca sestankov. Poizkusil sem se finsko specialiteto - savno oz. samo parno kopel za katero sem upal, da me bo precistila in pozdravila. Na zalost se je razpletlo ravno nasprotno.

Komaj sem prisel do hotelske sobe, odpovedal sem vecerjo in spal do naslednjega dne do 12h. Pocutje je bilo se vedno obupno. Ves cas sem se potil ali pa me je ful mrazilo, grlo me je mocno peklo prav tako pa so me bolele vse misice v telesu. Ker res ni nilo nic bolje sem sel k zdravniku. Sistem na Finskem je ok - ne upostevajo pa EU kartice zdravstvenega zavarovanja (zdravnica mi je rekla, da je to 'EU bulshit'), tako da sem moral vse storitve placati sam. Upam, da bom dobil povracilo od zavarovalnice tukaj. Dobil sem antibiotik in navodilo naj grem cim prej domov. Takoj sem sel v akcijo in si spremenil karto iz cetrtka na sredo preko Bruslja v Ljubljano. Prvi del poti je bil ok, Adrijino letalo pa je imelo enourno zamudo. Tam na letaliscu se mi je bledlo od vrocine in slabega pocutja. Na Brnik me je prisla iskat Meta in me peljala v Bohnj naravnost v posteljo.
Naslednji dan sem sel k zdravniku doma in dobil sem koncno diagnozo - angina.
Sedaj sem doma in se poskusam sestaviti kar najhitreje.

Dogodki tega tedna (Finska in bolezen) so mi kar precej zakomplicirali stanje v Celovcu. Ker me ni bilo, nisem sel na 2 izpita, manjkal pa sem tudi na 3. vajah, zto sem dobil se dodatne naloge,ki jih moram narediti. Cela jeba je, ker morem svoje obveznosti usklajevati se s sosolci, ki ta trenutek nimajo tako zapletenega urnika kot jaz. Bo ze!

Sedaj je na prvemu mestu zdravje in pa vsaj malo praznicnega feelinga.

Vceraj so Jaka, Jani in Pajo odprli nov lokal v Bistrici - Strudl. Bom prilepil eno fotko prihodnjic. Sem bil povabljen na otvoritev pa sem jo zaradi prej omenjenih razlogov preskocil. :)

Helsinki

2011-12-17T10:21:00.001+01:00

Sedim na letalu in se peljem iz Frankfurta v Helsinke. Pot je popolnoma nenacrtovana, saj me je vceraj poklicala sefica in me vprasala, ce grem na sestanek mednarodnega projekta v sklopu programa EU Leonardo da Vinci - TOI (transfer of inovations) v kateremu sem ze sodeloval na projektu Animatour. Tokrat gre za program wellness, ki ga zelijo Estonci uvesti v njihove izobrazevalne programe. Partnerji v programu so Finci, Estonci in seveda Slovenci. Z Estonci se poznamo ze od prejsnjega projekta, tako da si nismo popolni tujci.

Bomo videli kako bo, sem pa tako vceraj, ceprav je bila nedelja imel celo veselico z organizacijo mojih delovnih in studijskih obveznosti. V Celovcu sem imel ta teden na programu dva izpita in eno predstavitev, katero upam, da bom lahko izvedel v petek. Btw. domov se vracam v cetrtek zvecer tako da bo se zelo pestro. Zaenkrat mi je uspelo prestaviti en izpit, ker pa bom manjkal tudi na dveh vajah, bom moral opraviti se dodatno nalogo. Beda!
Ta Celovec je sicer ful zanimiv, ker pa je organiziran kot redni studij je zame zelo tezko, vcasih skoraj nemogoce, usklajevati delo, familijo in studijske obveznosti. Zaenkrat sem zelo skepticen, da mi bo uspelo. Opravil sem en izpit, tako da imam vsaj malo 'moralnega' zadoscenja, da nisem cisto out. Kako bo slo naprej, ce sploh, bomo pa videli.

Se nekaj besed o veselemu decembru. Sploh nimam pravega feelinga, da se ze priblizuje konec leta. Ful se mi smuca, pa snega ni. Ker sem kar bizzy prav tako ne zuram prav dosti, v sluzbi pa imamo tudi eno tako obdobje slabe karme, da je noro. Sprasujem se, ce morda ze dozivljam krizo srednjih let. :) Konec leta smo se s fanti dogovorili, da gremo na ze tradicoinalne cevape v Ljubljani. Lokacija je ze stalna, lokal Sarajevo 84 na Nazorjevi. Mogoce bo v.d. feeling zastartal takrat.

Over and out 10.000 m nad morjem.

Umetnici

2011-12-12T11:12:00.001+01:00

Gaja in Tia postajata pravi umetnici. S pomocjo aplikacije 'Zebra paint' ustvarjata.

Galetovec

2011-12-12T11:07:00.001+01:00

Nedelja je bila kot nalasc za druzinski izlet na Galetovec odkoder je odlicen pogled na Gorenjsko.

Uni Klu - over and out

2011-11-24T16:46:00.000+01:00

Na zacetku je izgledalo zanimivo, sedaj ostaja samo se kancek upanja. Ce se ne zgodi res nekaj dramaticnega sem ze na izhodu.

Konferenca AEHT - Haag

2011-11-08T18:20:00.006+01:00

Koncno sem spet v tujini in sicer na Nizozemskem v Haagu na letni konferenci zdruzenja hotelskih in turisticnih sol - AEHT. To je moja tretja konferenca. Prvo sem dozivel leta 2004 na Bledu se kot student, kjer sem tekmoval v kategoriji 'tourism destinaton' obenem pa sem skupaj s Katjo povezoval otvoritveno in zakljucno slovesnost. Drugic sem bil na konferenci lani v Lizboni, kjer sem bil sodnik v kategoriji 'hospitality management'. Letos v Haagu sem brez obveznosti, saj imamo v kategoriji HM tekmovalko in zato ne morem sodelovati v ziriji.
V Haag smo prispeli vceraj. Nastanjeni smo v hotelu Carlton Beach, ki je okrozju Scheveningnu, to je tam kjer se nahaja tudi znameniti zapor za mednarodne vojne zlocince. Popoldne smo izkoristili za turisticni ogled mesta Rotterdam, ki je pol ure voznje z vlakom oddaljen od Haaga. Ogledali smo si mestno jedro s starim pristaniscem. Rotterdam je danes eno najpomembnejsih pristanisc za tovorni promet v Evropi.
Torek se je zacel delovno saj smo dopoldne imeli slovesno otvoritev konference, ki je zanimivo potekala v cerkvi, po kosilu pa so sledili breefingi tekmovalcev/studentov v posameznih kategorijah.
Sreda je bila namenjena tekmovanjem, vecerjo pa smo imeli na stadionu, kar je bilo zanimivo saj smo si stadion lahko tudi ogledali. V cetrtek smo po tekmovanjih sli v Amsterdam na 'Henieken experience'. Ker slika pove vec kot tisoc besed je bolje, da objavim fotke. Veliko je bilo piva teh nekaj dni. ;)
V petek sva s Petrom najela kolesa in sva cel dan raziskovala Haag 'the Dutch way'. Kosilo sva imela v pakistanski cetrti, ki pa se ni obdrzalo v najinih zelodcih vec kot dvajset minut. El turista nisem imel ze zelo dolgo. :) Zvecer smo imeli gala vecerjo v stolnici kar je bilo se posebej zanimivo. Rezultatsko smo bili 50%, saj smo dobili eno srebrno in eno bronasto medaljo (bar in strezba) v managementu in kuhinji pa smo bili dabei a odlicij nismo dobili.
Spodaj je se nekaj fotoutrinkov za boljsi spomin in lazjo predstavo.

V soboto smo se utrujeni a polni novih izkusenj vrnili domov.

Osilnica

2011-10-16T21:59:00.003+02:00

Ze cetrto leto smo s studenti za zacetek studijskega leta tri dni preziveli v Osilnici pri Simonu in Alenki Kovac v njunemu hotelu. Njuna zgodba je res zgodba o uspehu. Oba sta studirala na VGS in tam bila sosolca. Na Bledu sta se tudi zaljubila in Alenka se je preselila v Osilnico, ki je od 'civilizacije' se bolj oddaljena kot Bohinj.

Tam sta druzinsko gostilno spremenila v hotel in odprla sportni center, ki obiskovalcem ponuja razlicne aktivnosti v naravi, teambuildinge za skupine, moznost igranja tenisa, lokostrelstva, zorbing, plezanje, gorsko kolesarjenje, paintball... Vaskic ko jih obiscem me fascinira dejstvo, da razvijata odlicno turisticno zgodbo, ceprav sta lokacijsko dalec stran od 'glavnih' turisticnih atrakcij Slovenije. Ponudbo ves cas povecujeta in letosnja pridobitev je notranji bazen s savnami.

Tri dni smo bili pri njih v gosteh in res smo se imeli dobro. V petek smo se s kolesi odpravili do Mirtoviskega potoka in se sprehodili skozi kanjon do konca soteske, kjer je tudi izvir prej omenjenega potoka.
Sobota je bila tenisko-kolesarska. Dopoldne smo se z Bozo, Marijanom in Jozetom igrali dvojice, po kosilu smo se pa s kolesi odpravili na Hrvasko stran do izvira reke Kolpe, ki je tudi mejna reka s Slovenijo in Hrvasko. Kolesarski del je bil kar zahteven, saj smo se povzpeli 500 metrov do vasice Razloge, kjer smo pustili kolesa nato pa smo se pes spustili do izvira Kolpe (cca 300 visinskih metrov nizje). Izvir je res zanimiv, saj reka izvira iz dveh sifonov, ki sta globoka 80m. Vsako sekundo privre na plano 1200 litrov vode. Ko smo si to naravno lepoto ogledali smo se seveda vrnili po isti poti se nazaj do vasice Razloge in nato dol v Osilnico.

Aja, pa se to. Na poti navzgor nam je pot prekrizal modras, ki ga je 5 minut kasneje hladnokrvno povozil hrvaski sofer delavskega kombija. Noro!!!!!
Nedelsko dopoldne smo zopet preziveli tenisko. Z Marijanom sva odigrala en set. Po kosilu je sledila se razglasitev najboljsih ekip, nato pa domov. Trenutno sem na busu in se prav veselim, da cez priblizno eno uro vidim princeske.
Tale Osilnica je res zakon!

Zapadel je prvi sneg...

2011-10-07T20:11:00.000+02:00

Letos se je zima začela zgodaj. Včeraj v papučah, danes pa že na lovu za iberhozami, rokavicami in toplimi puloverji. Akcija!

Uni KLU

2011-10-03T12:18:00.001+02:00

Zabava se zacenja danes!

Pohodništvo

2011-09-26T19:28:00.000+02:00

V soboto sva jo z Majo mahnila v hribe. Malo načrtovano, malo pa tudi ne. S planine Blato sva se odpravila čez planino Jezero na Dedno polje, kjer sta Zdravko in Tomi prekrivala en planšarski stan.

Tam sva jim pomagala približno tri ure, nato pa sva jo mahnila preko Ovčarije čez Štapce do Koče pri sedmerih jezerih.

Po kosilu pa sva se odpravila dalje proti Komni. Dve uri in pol sva potrebovala, da sva prišla do tja. Res se vleče ta odsek.

Spila sva en radler nato pa sva se že v temi spustila do parkirišča pod slapom Savica kjer so naju pobrali Marinka, Gaja in Tia.
Posledice ture čutiva še danes. :)

Kostanjanje

2011-09-26T19:22:00.000+02:00

Že dolgo je tega, ko sem na Ledevnici nabiral kostanj. Do prejšnjega petka. Spodaj na sliki je rezultat po približno eni uri.

Ko tole pišem je že ponedeljek, kostanja pa ni več, saj smo ga v dveh večerih uspešno pozobali.

Kamping - drugic

2011-09-26T19:18:00.000+02:00

September je cas, ko po navadi prezivljamo dopust. Glede na pozitivno julijsko izkusnjo smo spet v kampu in spet na Krku. Kamp je tokrat drug, saj smo se odlocili, da preizkusimo kamp Glavotok. Je manjsi in tudi bolj miren od Jezevca, ki je v neposredni blizini mesta Krk. Nas nacrt je, da nekaj dni ostanemo tukaj, potem pa se prestavimo na Mali Losinj v Cikat. Bomo videli.

Sobota, 10.9.2011
Okoli 12h smo zapustili Fuzino in se odpravili proti morju. Prisli smo na Krk in kar nekaj casa iskali lokacijo kampa. Je dokal slabo oznacen, tako da smo odcep zgresili in se peljali celo do Punata. Kamp je lociran priblizno na pol poti do Valbiske, kjer je trajektna povezava s Cresom in Rabom. V kamp smo prisli okoli 17h in dokaj hitro smo nasli parcelo, ki nam je bila vsec. Plaza je blizu, prav tako wc in majhna trgovina. Z Majo sva postavila sotor (vsakic hitrejsa sva), nato pa skok v morje, vecerja, en spricer in spanje.

Nedelja, 11.9.2011
Deseta obletnica teroristicnega napada na NYC. Ze zjutraj sta nas presenetila Zdravki in Marinka (ata in mama), ki sta se ustavila pri nas na poti s Ciova (nimam pojma kako se pravilno sklanja), kjer sta letos prezivljala dopust. Po obvezni kavici smo sli na plazo. Podrl sem letosnji rekord, saj smo bili na plazi sest ur. Gaja in Tia sta dobili nove plavutke, tako da sta bili ves cas v morju. Posledica tega je bila ta, da je Gaja splavala brez rokavckov. Super! Na sliki je še z njimi.

Zvecer smo sli na vecerjo v Malinsko. Tam sem bil prvic in nisem bil ravno navdusen. Ta obmorska mesta na Jadranu so vsa ista. Riva, prodajalci skart robe, ki je ne potrebujes, zanic restavracije in nekaj brezveznih 'ulicnih umetnikov'.

Ponedeljek, 12.9.2011
Preziveli dan na plazi in v senci. Cas si krajsam z Agassijevo knjigo Open, ki je res zanimiva. Za branje uporabljam Kindle in res je neverjetno kako dobro se vidi na soncu. V primerjavi s tablicnim racunalnikom je res zakon. Nocoj nas caka zadnja noc v kampu Glavotok, jutri pa sibamo proti Losinju.

Torek, 13.9.2011
Sedim tik nad klifom in gledam Jadransko morje tocno tako kot sem si ga zjutraj narisal v mislih. Vmes je minilo trinajst ur, ki so bile zanimive, naporne predvsem pa vroce. Zjutraj smo pospravili naso 'hisko' in zapustili kamp Glavotok, kamor se bomo najbrz se vrnili. V Punatu smo se dobili z Jakom, ki je tukaj na delovnem dopustu. Nato smo picili proti Valbiski in se vkrcali na trajekt za Cres. Nas danasnji cilj je bil Mali Losinj, ki je 66 km oddaljen od trajektne luke na Cresu. Ko smo prisli v Cikat, turisticno naselje s kampom ob mestu Mali Losinj smo poizkusali najti kar najboljso parcelo, a nam nobena ni bila prav vsec. Se manj plaza v Cikatu, ki razen na dveh delckih ni primerna za otroke. Nasli smo sicer en zelo lep prostor v kampu Kredo, ki je v bistvu kamp v kampu. Luksuzna zadeva, ceprav je na vseh kamping portalih ocenjen dokaj slabo. Cene so ubijalske, prav tako pa je bil ta prostor edini, ki se ni bil zaseden, je pa bil rezerviran, tako da nismo imeli sans. Kamp Cikat je velik in lepo urejen, a naju z Majo ni toliko ocaral, da bi se tam nastanili. Sli smo naprej oz. bolje receno nazaj v smeri Cresa. Vmes smo obdelali prav vse kampe na Losinju od Poljane, K nekaj, Loparov in Osorja, ki je tik ob premicnemu mostu, ki povezuje Cres in Losinj. Kamp tam je res katastrofa prve vrste. Tja smo prisli ravno ob 17h, ko premaknejo most za 90 stopinj, tako da lahko kanal preckajo jadrnice, colni in jahte. Izgleda prav zanimivo in ta vsakodnevni dogodek je opazovala kar velika mnozica turistov in ostalih radovednezev.

Ko so most postavili nazaj na svoje mesto (btw. to se vedno pocno rocno; najbrz gre bolj za ohranjanje delovnih mest, kot za kaksno posebno tehnologijo) smo bili spet na Cresu, se vedno v iskanju kampa. Dopoldne sem rekel Maji, da na Cresu nebi dopustoval, saj se mi zdi, da nima ravno top plaz in okolice. O, kako sem se motil. Odsli smo do kampa Slatina ob mestecu Martinscica, ki je ravno to, kar si jaz predstavljam kot 'morje'. Kamp je ogromen, a v tem casu daje obcutek praznosti. Nasli smo super parcelo, ki je tik nad morjem, z dovolj sence, elektriko, vodo, plazo s super vodo 'na dohvat ruke' in barom v neposredni blizini. Kaj bi si se zelel. Mogoce wi-fi, a tudi ta je na recepciji. To je to. Sedaj pijem drugi spricer, Maja otrokom bere knjigo o morju in poslusam valove kako se zaletavajo ob skale. Ko sva postavlaja z Majo sotor sva dozivela tak soncni zahod kot ga lahko vidis samo v filmu. Kot, da bi bila to nagrada narave za ves nas trud, ki smo ga danes vlozili v iskanje tistega, kar ti da lahko samo kampiranje.

Sreda, 14.9.2011
Dan smo preziveli na plazi in v secni. Vsak dan delamo manj, a smo vedno bolj utrujeni. Zvecer smo sli na vecerjo v bliznje mesto. Vreme je top, prav tako voda. Malo me pece hrbet in roke a bom prezivel. ;)

Četrtek, 15.9.2011
Spet dan podoben vcerajsnjemu. Pece me koza, tako da sem vecino casa prezivel v senci. Se vedno se borim z Agassijem. Res je dobra ta njegova bigrafija in pot, ki jo je dal skozi. Nikoli mi ni bil prevec pri srcu kot igralec, sedaj pa sem popolnoma spremenil svoje mnenje o njem. Res je zanimivo kako nam lahko mediji povsem spremenijo predstavo o cloveku, v tem primeru prav o Agassiju, njegovemu nacinu zivljenja in njegovih nasprotnikih. V morje sem sel enkrat. S Tio sva naredila mini grad iz kamenckov, zvecer pa smo sli na sprehod po kampu, obcudovali smo spet noro lep soncni zahod in sli na vecerjo v bliznjo restavracijo.

Petek, 16.9.2011
Zjutraj je padla hitra odlocitev. Gremo domov. Ne vem tocno zakaj, a z Majo se nama ni vec dalo posedati v senci oz. se praziti na soncu. Sotor sva 'na easy' pospravila in smo sli. Vmes smo se ustavili se na Reki za kosilo. Otrokom na ljubo (beri: vsem), smo sli v McDonalds, ki je na Trgu Republike. Reka je res eno kaoticno mesto, polno enosmernih ulic in z obcutnim pomanjkanjem parkirisc. Ob vsem zelenju in stevilnih drevoredih bi bila lahko eno super mesto. Preprican sem, da bo to postala kmalu.

Svetovno prvenstvo v veslanju

2011-09-08T11:54:00.000+02:00

Bil sem del velikega športnega dogodka, ki se je v obdobju od 19.8. do 4.9.2011 odvijalo na Bledu. V aktivnosti je bila vključena tudi naša šola, sam pa sem opravljal vlogo koordinatorja med študenti in mentorji ter organizacijskim odborom.
Fino mi je bilo sodelovati pri taki veliki prireditvi in jo opazovati ne samo "od zunaj" ampak tudi ozadje in spremljati vse aktivnosti, ki so povezane z organizacijo. Prilagam še nekaj fotk za spomin.

Mtb Uskovnica

2011-08-20T11:03:00.001+02:00

Po desetih letih sem imel v soboto spet na sebi startno stevilko. Udelezil sem se gorsko kolesarskega vzpona na planino Uskovnica, ki ga tradicionalno organizira SD Srednja vas. Na tej tekmi sem bil kot mladinec ze trikrat in vedno zasedel tretje mesto.
Do letos. Za mesto nisem preprican, vendar mislim, da sem bil v svoji kategoriji (16 - 44 let) 27. Nisem ravno napredoval v teh letih, prej nasprotno. Vseeno se mi je bilo super spomniti kako zahteven sport je gorsko kolesarstvo. Se vedno grem zelo rad na kolo brez vseh merilcev srcnega utripa, intervalov, tempo vozenj ipd. Samo kratke hlace, majica in gas po kar najmanj prometnih cestah in poteh. Se vedno mi je mtb zakon!

Hribi in Vasovanje

2011-08-14T15:05:00.002+02:00

Dopoldne se je oglasil Zdravko (v.d. tast) nas pobasal v avto in smo sli na planino Jezero nato pa naprej do Dednega polja. Tia je vso pot tulila, razen takrat, ko smo jo nosili. Dedno polje je res lepa planina. Takoj bi imel stan tam.

Pojedli smo kislo mleko, potem pa so jo otroci, Maja in Zdravko mahnili nazaj na Jezero, jaz pa cez Ovcarijo na triglavska jezera. Eno uro in pet minut sem potreboval do koce kjer me sedaj caka kranjska klobasa in zelje (pozabil sem narediti sliko zaradi lakote) potem pa naprej proti Komni.

Na poti sem spremenil nacrt in se proti Ukancu odpravil preko Komarce. Pot je zahtevna, se posebej navzdol, zato se je bom v prihodnjih tednih izogibal. ;-)
Drugace je bil cel izlet super. Sreco sem imel tudi z vremenom, saj ni dezevalo. V nasprotnemu primeru bi bil sestop se toliko bolj zahteven. Na poti sem sel tudi na vrh slapa Savica. To je tam, kjer se voda zliva preko skale. Nor in tudi nekoliko zastrasujoc pogled.

Zvecer smo ali skupa z Majo in otroci se na Vasovanje, ki ga organizira TD. Bilo je odlicno izvedeno, zato sem z najvecjim veselejem cestital Juretu in KUD Bohinjska Bistrica.

Krk

2011-08-14T15:04:00.002+02:00

Letos prezivljamo dopust nekoliko drugace kot smo ga kdajkoli prej in tudi drugace kot smo nacrtovali. Kampiramo. Po spletu naklucij (ogled kampa Danica iz povsem drugacnih razlogov) sva se Majo odlocila za nakup sotora in pripadajoce kamping opreme. Nakup sva izvedla se isti dan, potem pa postopno nabirala se nujne potrebscine na podlagi surfanja po razlicnih forumih, pogovorov, ipd.
Trenutno smo ze tretji dan v kampu Jezevac na Krku in je prav super. Glede na dejstvo, da kampiramo prvic sva z Majo opravila vrhunsko delo, saj sva sotor postavila ponoci. Prisli smo namrec sele ob 21h, tako da sva mogla biti dobro usklajena, saj se bil ze mrak ko sva zacela in tema, ko sva koncala.
Obcutki...ogromno vzporednic najdem z jadranjem. Razlika je le v dejstvu, da si z jadrnico bolj mobilen in v bistvu skoraj vsak dan spremenis lokacijo, medtem ko si pri kampiranju 'bolj' stacionoran v smislu, da ostanes v enemu kampu vsaj dve ali tri noci. Prostorsko si nekoliko omejen, vendar imamo mi sotor za sest oseb, smo pa stirje. Se mi zdi to idealna kombinacija. Sotor, ki ga imamo je sestavljen iz dveh locenih spalnic in skupnega, osrednjega prostora, ki ga uporabljamo za 'shrambo' in odlagalisce. Stranisca v kampu so ok, se pa moras malo znajti. To je zelo podobno jadrnicam in marinam. Vsa ostala infrastruktura (voda, elektrika, trgovina, plaza ipd.) je vsaj v nasemu primeru zelo dobra, saj je oddaljenost maksimalno pet minut hoje.
Posebno dober feeling je zjutraj in zvecer, ko sedis pred sotorom, opazujes dogajanje, se pogovarjas in cakas, da se pozenes v nov dan oz. ga zakljucis. Gaja in Tia uzivata, le ne moreta se navaditi na red v kampu. Najvecja tezava je glasnost govorjenja, saj imava z Majo obcutek, da ves cas vpijeta, ko nekaj razlagata. Drugace jima gre kar dobro in spoznavate nove, drobne stvari, ki jih v hotelu oz. apartmaju nebi. Super je tale situacija - back to nature for a few days.

Doziveli smo dez, ki je lahko problem, vendar smo situacijo kar dobro preziveli. Ceprav sem bil velik skeptik glede kampiranja in je bila glavni iniciator te akcije Maja, mi zenkrat ni zal. Prav nasprotno. Prav sedaj nacrtujeva se vsaj en ali dva podobna oddiha se v tem poletju. To je seveda, ce bomo uspeli realizirati nase druge nacrte in ce nam bo naklonjen se en zelo pomemben faktor pri kampiranju in sicer vreme.

Piknik

2011-07-14T11:54:00.001+02:00

Obljubili smo ga lani, izvedli pa letos. Tako pač je. Bilo je lepo in okusno.

Glavni akterji:

Mojca - ekonom za hrano / svetovalec šefu žara
Jaka - ekonom za pijačo
Maja - strokovnjak za priloge
Simon - šef žara
Bojan - strokovnjak za aperitiv
Grega - pomočnik in delovodja
Andrej - gost
Katja - gost
Oskar - strokovnjak za varnost in pospravljanje hrane

Vrocina

2011-07-13T22:46:00.002+02:00

V tem casu vsi mediji govorijo o eni stvari, ki jo vsi dozivljamo, zato ne bom zgubljal besed. Vseeno objavljam fotko, ki sem jo naredil danes. Tako, za spomin.

Avtomobili #1

2011-07-04T14:06:00.000+02:00

Zadnje nekaj časa (beri mesecev) se mi ful stvari vrti okoli avtomobilov, zato imam že kar nekaj časa v glavi, da objavim to tudi na blogu. Med tem razmišljanjem sem se spomnil, da sem leta 2003 bil urednik šolskega časopisa na VGŠ Bled in sem v ta namen napisal tudi članek o študentskih prevoznih sredstvih, ki ga objavljam spodaj skupaj s slikami, ki smo jih uporabili pri tiskani izdaji.

Ga mi je bilo prav dobro prebrati po 8. letih. Prav posebej me veseli dejstvo, da smo časopis takrat naredili bolj za hec, vendar se je zadeva prijela med študenti in mojimi profesorji, sedaj sodelavci, tako da "Tenstan krompir" še vedno živi! Deset številk smo izdali v teh letih, vse pa so objavljene tukaj.

PET NAJPOPULARNEJŠIH ŠTUDENTSKIH TRANSPORTNIH SREDSTEV

1. DVE NOGI: Podarila nam jih je mati narava. Njihova uporaba je zelo preprosta, čeprav izpit traja ponavadi eno leto. Bistvo je v tem, da nogi izmenično premikamo levo in desno naprej ali nazaj. Posledično z njima ustvarjamo gibanje, ki ga imenujemo hoja. Je najcenejša oblika premikanja, le malo počasna je. Zelo je uporabna pri menjavi lokacij gostinskih obratov in zelo priporočljiva po odhodu iz njih.

2. BICIKEL: Zanj je kriv homo sapiens, čigar ime nam ni znano, saj je odkril sedmo čudo, ki se mu reče kolo. Če pritrdimo dve kolesi na okvir in mu dodamo še ustrezno pogonsko sredstvo (glej prvo točko), dobimo visokotehnološko napravo, ki se ji reče bicikel. Je najboljša oblika premikanja, saj nam omogoča skrb za svoje telo. Stroški »nakupa« so minimalni, saj ga za mestno rabo lahko sestavimo iz delov na kakšnemu smetišču ali pa ga podedujemo od stare mame ali ata. Njegova uporabnost je močno odvisna od letnega časa in pa od trenutnega vremena, zelo prav pa pride v poletnih mesecih.

3. MOTORNO KOLO: Tehnologija je skozi leta tako napredovala, da so naši stari očetje pritrdili motor na že prej spoznan bicikel in tako smo dobili napravo, ki nam omogoča premikanje brez uporabe tako »dragocene« lastne energije. Slabost kolesa z motorjem je v tem, da je njegovo gibanje odvisno od fosilnih goriv (zmanjkalo jih bo čez 50 let), za katera se že sedaj bije vojna.

4. OSEBNI AVTOMOBIL (beri VSAJ OSEM LET STARA KRIPA): To je zelo moderen izdelek, star komaj dobrih 100 let, pa vendar je prav tako pomemben kot npr. pivo ali pa zobna ščetka. Praoče avtomobila je bil rojen v Nemčiji. Je naprava s kar štirimi kolesi, motorjem, krmilnim sistemom in vsem ostalim, kar spada zraven (volan, »legen zici«, dišeča smrekica, ipd.). Skratka, med študenti zelo priljubljen produkt naših prednikov. Njegov namen je vsestranski. Vožnja sošolk, bujenje sosedov s preperelim izpušnim sistemom, primerjanje obvladanja tehnike vožnje z Mihaelom Schumacherjem,…

Najbolj priljubljene znamke avtomobilov so:

YUGO- to je produkt države, v kateri smo se vsi rodili in se po tehnološki izpopolnjenosti skoraj lahko kosa z motorno kosilnico. Njegove karakteristike so naravnost fantastične, saj ima visoko izpopolnjen bencinski motor s kar 45 ali pa 55 lipicanci pod pokrovom, individualno ročno pomikanje prednjih oken za voznika in sovoznika, prvovrstni volanski obroč, menjalnik s prestavno ročico, dva sedeža in celo eno klop. Na voljo je v kar petih barvah, ki so visoko obstojne in je kot tak predmet velikega zavidanja vseh sošolcev.

RENAULT 4 ali po domače KATRCA- to je sedmo čudo iz dežele lepih deklet, parfuma in dobrega vina (ne, ne, ni Slovenija, Francija je). Je avto, ki je starejši od vseh nas, zatorej je pojem modrosti in udobja. Pohvali se lahko z intelektualnim motorjem, ki razume človeški glas, saj ga je treba vsake toliko časa ustno pohvaliti in poprositi, naj še zdrži kakšno leto ali pa vsaj do vrha klanca z naklonom ne več kot 12%. Za Katrco je značilna prvovrstna vidljivost v dežju, saj vidiš to, kar pobrišeš sam. V tem pogledu se lahko primerja samo s tanki, ki so namenjeni pridobivanju ozemlja po vsem svetu. Njen nagib v ovinkih je odličen in daje občutek plovbe po razburkanem morju, zato ob nakupu dobite škatlico tablet proti slabosti zastonj. O vzdržljivosti blažilnikov ne bi govoril, ker se lahko o njej pozanimate pri sošolkah.

Avtomobili, katerih letnik izdelave je malo mlajši od letnika naših staršev, prihajajo večinoma iz nemško govorečih dežel, bolj natančno iz Nemčije. To so razni MERCEDESI, BMWJI, OPLI, FORDI ki so v času »flower powerja« pomenili luksuz, sedaj pa so le še spomin na mladost naših očetov in so v veliko veselje Petrolu, saj so lastniki le teh najboljše stranke prodajalcev naftnih derivatov.

5. Seveda pa v 21. stoletju obstajajo tudi alternative oblike transportiranja študentov in so največkrat povezane z retoričnimi sposobnostmi posameznika. Vsem so zelo poznane fraze kot:

- Ejga, stari, a me potegneš do kafane?

- Mami, a mi prosm posodš auto,……..sej sem se uču?

- ta mala, a si loh sam za pou urce auto sposodm ,….bom prec nazaj?

Le te nam z malo truda omogočijo, da pridemo do avtomobila, katerega tehnika meji že na znanstveno fantastiko in s tem postanemo na hard frajerji s fotrovim bavarcem.

Lahko pa uporabimo telesne okončine, kot so visoko dvignjen palec desne roke (dekleta pa tudi spodnje okončine), da ustavimo nasproti vozečega lastnika jeklenega konjička in ga poprosimo, če nas zapelje na študentski žur.

Želimo vam čim manj nepričakovanih postankov na slovenskih cestah, čimveč prijetnih sopotnic in lepo ter prijetno poletje z vašim jeklenim konjičkom.

Zuccero

2011-06-23T12:35:00.002+02:00

Spet v Krizankah in spet na koncertu. Tokrat je bil izvajalec italijanski glasbenik Zuccero. Na koncert se prav posebej nisem "pripravil" saj mi je enostavno zmanjkalo casa. Ko sem poslusal komade sem ugotovil, da jih precej vec poznam kot sem mislil, vsaj po melodiji in da so vsaj nekateri prav fajn.

Prav dobro je bilo, da se je Simon spomnil na ta event in je uredil karte in prevoz. Delegacija je bila tako iz Bohinja Jaka, Maja, jaz in Simon, iz Skofij pa je v prestolnico prisla se Mojca. Ljubljana mi je vceraj resnicno delovala kot evropsko velemesto, saj je bilo v centru ogromno ljudi, veliko je bilo dogodkov (Zuccero, 5 moskih.com, podelitev diplom...). Po koncertu smo sli se na "en" drink. Dobili smo se z Bojanom na ze skoraj standardni lokaciji.

Mrk

2011-06-19T12:27:00.000+02:00

V sredo, 15. junija smo doživeli še eno čudo narave. Popolni lunin mrk. Čeprav sem lunin in tudi sončev mrk videl in doživel že prej je opazovanje tega naravnega pojava še vedno en prav zanimiv dogodek. Najbolj sta me facsinirali dejstvi, kako hitro se v bistvu vrti zemlja in rdečkasta barve lune v času mrka.
Simon je naredil dve zelo fajni fotki, ki jih objavljam spodaj z njegovim dovoljenjem.

Prvo letošnje morje

2011-06-15T14:54:00.000+02:00

Buren petek in potem zelo super sproščujoča sobota! Letos smo prvič obiskali morje in se v njem tudi kopali. Po več kot petih letih sem se na obalo peljal po stari cesti. Mi je bilo prav dobro, čeprav smo za nazaj izbrali avtocesto. Ta mali sta uživali v vodi in mivki, prav tako pa tudi midva.

Včasih je čisto malo potrebno, da se človek sprosti in uživa!

Balašević

2011-06-10T15:54:00.002+02:00

Včeraj me je Maja peljala na koncert Balaševića v Križankah. Bilo je super, čeprav poznam samo tri njegove komade. Njegov najljubši ta hip mi je tale.

Bilo je super. Teksti nekaterih njegovih komadov so res top, prav tako pa njegov spremljevalni bend "Panonska mornarica" z nekaterim neverjetnimi glasbeniki.
Po končanem koncertu smo šli še na en drink z Bojanom, potem pa proti svobodnemu Bohinju.

Angina

2011-06-03T17:09:00.001+02:00

Zopet v postelji z vrocino in otecenim grlom. Letos je pa noro kar se tice teh mojih neplaniranih pocitkov. Ocitno bo kar drzalo, da se lajfu vse uravnotezi. Prej nisem bil 5 let resno bolan, sedaj pa 2x v treh mesecih. C'est la vie!

Velenje in okolica

2011-06-01T13:55:00.003+02:00

Po spletu nakljucij sem se znasel na avtobusnemu izletu, ki da za Turisticno drustvo Bled organizira nas sola. V Velenju nisem bil ze kar nekaj casa, tako da se prav veselim. Cakajo nas ogledi Mozirskega gaja, rudnika in muzeja premogovnistva ter vodenja z lokalnim vodnikom po mestu.

Dr. Cooper in telesna kondicija

2011-06-01T13:55:00.002+02:00

Ker sem pred časom doživel kar neugodno bolezen - atipično pljučnico, ki je malo vplivala tudi na moje srce sem se odločil, da moram svoje telo spraviti nazaj v red in dobro kondicijo. Za ta namen se ne bom predal modernim metodam ampak "klasiki", ki pa je bila v svojem času zagotovo zelo moderna in napredna. Šele sedaj sem izvedel kdo je bil avtor mukotrpnega testa, ki smo ga vsi opravljali v osnovni in srednji šoli.
Ker sem fazo športne neumnosti, že zaključil v času mojega aktivnega gorskega kolesarjenja se bom športa lotil zelo zdravorazumsko z obilico kmečke pameti. Kolesarjenje, tek, hoja in tenis skupaj z nekaj vajami za moč bi me moralo veseliti in obenem tudi spraviti nazaj v formo. Čez en mesec imam obremenilno testiranje na Jesenicah, kjer bom še bolj natančno izvedel kako pripravljen sem.

Vogar

2011-06-01T13:55:00.000+02:00

Danes sem se povzpel na Vogar. To je hrib direktno nad Staro Fužino, 990m visoko. Vsaj toliko je točka kjer sem bil danes tudi sam; to je tudi vzletišče za polete z jadralnim padalom in ponuja odličen pogled na spodnje bohinjske gore in jezero.
Čas: 45 min gor in 40 min dol. Super!

Berlin

2011-06-01T13:54:00.000+02:00

Berlin je eno izmed mojih najljubsih evropskih mest. Prvic sem ga obiskal leta 2007 ko smo sli s studenti na berlinsko turisticno borzo ITB, ki je poleg londonske ena najvecjih na svetu. Od tedaj naprej je bila vsako leto sredina marca rezervirana za kratek tridnevni skok v nemsko prestolnico. Do letos....prvic se je zgodilo, da so se studentje odlocili, da v Berlin ne potujejo. Vseeno sem prav ta trenutek na Celovskemu letaliscu in cakam na let proti letaliscu Berlin Tegel (TXL). Se bolj fino je dejstvo, da je z mano Maja. Cez eno uro bo dozivela letalski krst in prvic poletela z jumbolinotom. Hehehe!

Prvi dan je uspesno za nama. Namestila sva se v hotelu Adrema blizu postaje Tiergarten. Lociran je tik ob reki Spree in je gutte kvalitet. Sla sva na zahodni del mesta do Zoologische gartna in nato na ogled tega dela mesta. Spominsko cerkev ravno obnavljajo zato se je ne vidi. Sprehodila sva se po Kufuhrstendamu do znamenite trgovine Ka De We kjer sva si napasla oci ob ponudbi top izdelkov iz celega sveta. Najbolj naju je navdusila trgovina z zivili v 6. nadstropju, ki je vzorcni primer kako naj bi izgledala prodajalna. Nisem se mogel upreti eni izmed mojih dragih razvad, to so ocala, tako da sem ponosni lastnik novih Ray Bank. :-)

Potem sva se z S bahnom odpeljala proti glavni zelezniski postaji in se sprehodila mimo Reishtaga in Branderburskih vrat do Potsdamer platza, kjer sva si privoscila vecerjo v Vapianu - zanimiv nacin ponudbe, ogromno ljudi, value for money. Sedaj pa novim dogodivscinam naproti, saj nas pricakuje "vzhod".

Tale post bom zakljucil doma, saj sem ze v Sloveniji. Sem imel nekaj tezav z Bloggerjevo aplikacijo v Berlinu, tako da nisem mogel vec sproti zapisovati dogajanja.
V soboto sva dan zacela na Aleksanderplatzu in se nato pes odpravila mimo nekaterih najbolj prepoznavnih atrakcij Berlina, kot so berlinsko katedrala, muzej egipcanske kulture, Humboltova univerza, galerije LaFayette, Friedrichstrasse s checkpoint Charliem, topografije terorja in na koncu zakljucila najin sprehod zopet na Potsdamer Platzu kjer sva pod prvim semaforjem v Evropi spila zasluzeno pivo.
Vecer je bil rezerviran za ogled predstave YMA v FriedrichstadtPalastu. Noro!

Nedeljo sva zacela na easy in se po obilnem zajtrku odpravila na boljsji trg, ki je bil le 10 minut oddaljen od najinega hotela. Ko sva prisla tja sem se spomnil, da sem na tem bolsjem sejmu ze bil dve leti nazaj. Kupil sem set mini izvijacev za neverjetnih 70 centov.
Po bolšjaku sva se odpravila še na en "sprehod" po ulici 17. julija mimo Siege saule do brandenburških vrat. Ker je bil 1. maj so imeli delavsko proslavo z vsemi pripadajočimi elementi...klobasice, pivo, poceni bandi in govori sindikalnih zastopnikov.
Prišel je čas odhoda domov, zato je sledil samo še skok na TXL in do Tegla, nato pa nach Klagenfurth. Ponovno lahko potrdim, da je Berlin zakon, še posebej, če ga doživljaš v družbi, ki ti veliko pomeni.

Švica

2011-06-01T13:53:00.003+02:00

Zopet v tujini in zopet en post pisan na terenu, z novo igračko, ki nima šumnikov zato so spet v tekstu s-ji, c-ji in z-ji. Nekaj teksta je v sedanjiku, nekaj pa v pretekliku. Odvisno od tega, kdaj sem pisal. Viel spaß!

Sem na stiridnevni ekskuriji po Svici, ki jo za CPI organizirava s Petrom. Imava 34 gostov, ki
so ucitelji srednjih in visjih sol iz gostinstva in turizma.

Sreda, 25.5.2011
Nekdanji dan mladosti je bil namenjen transferju iz Bleda do Briga, kjer smo nastanjeni v hotelu Good night inn. To bo nase bivalisce za naslednje 3 dni. Pot nas je vodila mimo Benetk, Milana, Domodossole preko prelaza Simplon (2005 m) kjer smo tudi vstopili v Svico. Vreme smo imeli super - soncno in vroce.

Četrtek, 26.5.2011
Drugi dan smo zaceli z obiskom in ogledom sole Cesar Ritz College, kjer je studiral tudi Peter. Lepo so nas sprejeli, nam predstavili delovanje sole in programe. Prav tako smo se lahko udelezili predavanja za studente, da smo videli kako predavajo v soli. Jaz sem bil na predavanju Human resource mangementa - orodje, ki ga je uporabljal predavatelj je bil film Boling point za dolocitev osebnosti vodij in zaposlenih.
Sedaj smo na vlaku od podjetja MG Bahn (Matterhorn Gothard Bahn) na poti v Zermatt - eno najbolj znanih vasic v Svici odkoder se vidi tudi najveckrat fotografirani gori na svetu Matterhorn.

Zakljucili smo z ogledom Zermatta. Skupaj smo se sprehodili PO glavni ulici vasice - t.I. Bahnhofstrasse do cerkve kjer je pokopalisce velike mnozice alpinistov, ki so svoje zivljenje pustili na Matterhornu in drugih gorah v okolici vasice. V Brig smo prisli okoli 22h nato pa smo sli na "eno" pivo vstudentski campus kamor nas je povabil slovenski student Sebastjan, ki smo ga spoznali ob nasemu obisku sole dopoldne.

Petek, 27.5.2011
Tretji dan nase ekskurzije je bil izredno naporen. Ze takoj zjutraj veselica - predviden odhod smo imeli ob 7.00, s Petrom pa sva se zbudila ob 6.50!!!!! Potem pa drama - zobje, britje, obleka, kravata....na busu sva bila ob 7.01!!!Noro!!! Agenda dneva je bila naslednja:
- 9.00 ogled sole Cesar Ritz v Le Bouveretu
- 14.00 ogled hotela Crown Royal Plaza v mestu Montreux
- voznja do vasice Niederwald (55 prebivalcev) kjer je bil rojen Cesar Ritz - ogled in mesni fondue v gostilni Drei Tannen
Skupni cas 'izleta' je bil 15 ur, razdalja pa 311 km v dveh kantonih (Wallis in Vaude).

Sobota, 28.5.2011
Transfer iz Briga do Bleda. Opravili smo evalvacijo med udelezenci izleta. Dobila sva odlicno oceno in super pohvale.
Startali smo ob 9h, sedaj pa je ura 15.30 in smo v Benetkah, tako da predvidevam da bom doma nekje med sedmo in osmo uro zvecer.

Povzetek:
Organizacija in izvedba izleta je bila super izkusnja. Veliko sem videl in se naucil obenem pa se tudi dobro zabaval. S Petrom sva zelo dobro sodelovala, tajming in program je bil izveden v nulo, zato sem zelo zadovoljen, se bolj pa utrujen zaradi intenzivnega urnika in pomanjkanja spanja ;).

Fotke

2011-04-27T22:26:00.001+02:00

Test mobilne objave fotografij.

Test mobilnega bloganja

2011-04-27T22:07:00.001+02:00

Tale post pisem z mobilnikom ob uporabi aplikacije Blogger. Me prav zanima ce bom sedaj bolj redno objavljal svoje misli.
Imam pa se eno varianto za stestirati. Ko sem bil pred dvema tednoma v Svici in na Irskem sem "delal" audio blog. Zvocni zapis moram se objaviti pa bomo videli kako in kaj.

Srečno 2011

2011-01-02T13:51:00.000+01:00

Novo leto je tu in sedaj bo vse drugače. Hahaha. Kako malo je treba, da sami sebe nabašemo, da bo potem vse drugače. Ker seveda tradicije ne smemo prekiniti so tudi moje želje podobne vsem ostalim. Zdravje, sreča, uspeh!

Božič in Novo leto smo lepo praznovali. Za Božič sem bil bolan, tako da sem večino časa preživel v postelji. Malo bolje je bilo za novo leto. Ostal sem brez glasu, ker sem dva dni prej pil vodo namesto čaja ali kuhanega vina in potem sem potreboval dva dni, da sem prišel k sebi.
Na Silvestrovo so na obisk prišli še Simon, Mojca ter njen brat Uroš. Imeli smo raclette party in je bilo prav super. Gaja in Tia sta bili budni od enih zjutraj in tako postavili osebni rekord. Danes je nedelja in smo vsi malo bolj na easy. Čez kakšno urico gremo v Vrbnje voščit novo leto.

Pred mano je kar naporen delovni teden, saj imam v službi veliko stvari za narediti, v nedeljo pa grem za 5 dni v Estonijo v mesto Kuressaare na otoku Saarema. Več sledi.

Zimske radosti #2

2010-12-19T21:01:00.000+01:00

Pokrovc je naravnost odličen za zganjanje različnih zimskih norčij. Še posebej za otroke. Tako smo prejšnji teden imeli drsališče, smučišče, sankališče in maxi igrišče z vsemi količinami snega, ki je bil na voljo. Vreme je bilo super, tako da smo bili aktivni celo soboto in nedeljo.
V soboto zjutraj sem sicer za eno uro "pobegnil" na Soriško planino. Razloga za to sta bila dva. Eden je bil ta, da že zelo dolgo nisem smučal na Sor'ci, drugi pa, da sem imel na testu en super avtomobil in sicer BMW 320d touring xdrive. Avto je res TOP SHIT. V bistvu je edina stvar, ki me moti njegova cena. Poledenelo-zasnežena cesta je bila naravnost odlična, za test voznih sposobnosti in res so fantastične. Avto leti k hudič in se drži ceste kot klop. Močno upam, da bom lahko enkrat ponosen lastnik enega. Vmes pa mogoče pride še kaj drugega, a o tem drugič. ;)

Nazaj na sneg. Na Sorci sem naredil celo furo in pol, potem pa jim je nekaj crknilo pri vlečnici, tako da je bilo zabave konec. Po zagotovilih žičničarjev naj bi zadevo uredili v pol ure ampak se mi ni dalo čakati takoo da sem ušel nazaj v dolino in po otroke. Kasneje sem izvedel, da je bila električna napaka nekoliko bolj kompleksna in so vlečnico znova zagnali šele v nedeljo. Pravlna odločitev. Vseeno sem naredil eno fotko. Vreme je bilo super, čeprav je pihal veter in je bilo -15 stopinj.

Nazaj na Pokrovc. Ker slike povejo več kot 1000 besed, naj spregovorijo kar one.

Seveda moram objaviti tud eno fotko, ko sem za volanom prej omenjenega vozila. Fotograf je bila Maja.

No ta vidend se je zabava nadaljevala. Včeraj (beri: v soboto) nas je zjutraj pozdravilo 40 cm suhega snega, tako da sem najprej odrolbal dvorišče. Super easy job, ko je sneg tako suh. Maja je šla skupaj z otroki in atom z ratrakom delati proge po zgornjih bohinjski dolini, jaz pa sem proge preizkusil s svojimi starimi tekaškimi smučmi. Le te imam še s časov, ko sem aktivno treniral kolesarjenje in so bile nepogrešlijiv pripomoček pri zimskemu treningu. Bilo je super, le smuči moram ustrezno pripraviti (namazati) saj niso šle nikamor.
Zvečer sem moral nujno preizkusiti tudi skoraj "domače" smučišče Senožeta, saj se mi je zdelo, da bo smuka top. Nisem se zmotil. Naredil sem 10 voženj, spil eno pivo in že ob osmih doma z Majo gledal top oddajo Schlag den Raab. Enmu tipu je ratal in domov je odšel bogatejši za 1 mio€. Wunderbar ane! ;)

Danes (beri: v nedeljo) smo zimske radosti ponovili s sankanjem s Srednji vasi, kosilu pri Majinih starših in še eno rundo sankanja. Fotk iz tega vikenda še ni, je bilo pa top in upam, da jih bo še kar nekaj to zimo.

Zimske radosti #1

2010-12-13T15:25:00.000+01:00

Že kar nekaj časa se pripravljam, da napišem tale post. V bistvu od začetka novembra, ko je zapadel prvi sneg. No, čas mi je ušel, upam pa, da ne še čisto vsi spomini. Letos se je zima začela kar dobro, saj smo imeli že kar obilne snežne padavina. Hvala bogu, da imam rolbo, drugače bi ves čas pripovedoval tale vic:

12. AVGUST - Dragi dnevnik!Preselili smo se v naš novi dom v gorah. Tukaj je čudovito. Gore so naravnost veličastne. Komaj čakam, da jih bom videl prekrite s snegom. Res mi je všeč tukaj.

14. OKTOBER - To je najlepši kraj na svetu. Rdeči, oranžni in rumeni odtenki listja so božanski. Šel sem malo naokrog in videl nekaj srn. Bile so tako ljubke in elegantne, to so zagotovo najlepše živali na svetu. Tukaj je pravi raj, strašansko mi je všeč.

11. NOVEMBER - Kmalu se bo začela sezona lova na srne. Zares ne morem razumeti, kako lahko nekdo ubije tako čudovito žival. Upam, da bo kmalu snežilo. Obožujem ta kraj.

2. DECEMBER - Sinoči je snežilo. Ko sem se zbudil, je bilo vse odeto v belino. Bilo je kot na razglednici. Šli smo ven, očistili sneg s stopnic in skidali dovozno pot. Kepali smo se(jaz sem zmagal) in ko je pripeljal mimo snežni plug, smo morali pot še enkrat skidati. Kako čudovit kraj.

12. DECEMBER - Sinoči je spet snežilo. Super! Snežni plug nam je spet zametel sneg. Tu je čudovito.

19. DECEMBER - Še več snega. Ko sem hotel v službo, nisem mogel odpeljati z dvorišča. Izčrpan sem od kidanja. Prekleti zajebani snežni plug!

22. DECEMBER - Sinoči je nametalo še več tega belega sranja.Od kidanja imam žulje na dlaneh. Mislim, da snežni plug samo preži za ovinkom in čaka, da vse skidam. Kreten!

25. DECEMBER - Srečen preklet božič! Že spet ta zajebani sneg! Če mi kdaj pride v roke ta prasec, ki vozi snežni plug, prisežem, da bom pesjana zadavil z golimi rokami! Ni mi jasno, zakaj ceste bolj ne solijo, da bi se ta zajebani led stopil.

27. DECEMBER - Sinoči je spet zapadel ta prekleti beli drek. Že tri dni nisem šel iz hiše, razen kidat dovoz vsakič, ko je mimo pripeljal plug. Nikamor ne morem, avto je pokopan pod orjaško goro belega sranja. Vremenar pravi, da lahko ponoči pričakujemo še 25 cm tega dreka. Si sploh predstavljate, koliko lopat je 25 cm snega?

28. DECEMBER - Klinčevi vremenar se je zmotil. Tokrat smo fasali 80 cm belega sranja. Pri takem tempu se bo stopil šele sredi poletja. Snežni plug je obtičal sredi ceste in tisti prasec je prišel potrkat, da bi si sposodil mojo lopato. Povedal sem mu, da sem pri kidanju sranja, ki mi ga je zrinil na dovoz, polomil že šest lopat, potem sem mu sedmo raztreščil na buči!

4. JANUAR - Končno sem šel lahko spet iz hiše! Šel sem v trgovino kupit hrano in nazaj grede mi je pred avto skočila srna. Zadel sem jo in naredila mi je kakšnega pol milijona škode na avtu. Te preklete živali bi bilo treba pobiti. Škoda, da lovci novembra niso postreljali vseh do zadnje.

3. MAJ - Avto sem odpeljal na servis v mesto. Ne boste verjeli, prekleta kripa je čisto zarjavela od tiste soli ki so jo pozimi zmetali na cesto!

10. MAJ - Preselili smo se na morje. Ne morem si predstavljati, kako lahko kdo pri zdravi pameti živi v gorah.

Kakorkoli. Zaenkrat še uživam in upam, da bo tudi v prihodnje tako. :)

Letošnjo smučarsko sezono sva odprla z Lukom, saj sva šla konec novembra na avstrijski Mölltal. Bilo je super, -20 stopinj ampak sončno. Najbolj noro je bilo to, da je prej pri nas in tudi v Avstriji snežilo 4 dni in potem še 2 dni. Samo tisto soboto, ko sva bila na smučanju midva je bilo sonce. Nekaj utrinkov za lep spomin:

Naslednji teden sem odprl tudi domačo sceno in sicer sem v nedeljo obiskal največje bohinjsko smučišče. Na žalost jim je jeseni v pletenico od sedežnic Orlove glave in Šija udarila strela, zato trenutno obratujejo le proge Storeč, Brunarica in Žagarjev graben, ki je najdaljša smučarska proga v Sloveniji. Sneg je bil super zato sem naredil kar 25 voženj na Storeču in se dvakrat spustil skozi graben. Skupni čas 2 uri 35 minut.

Islandija

2010-12-02T15:48:00.004+01:00

Poleti sem bil na super potovanju po Islandiji. Pisal sem dnevnik kar na telefonu in je pisan v sedanjiku. Objavljam ga spodaj. Fotke še sledijo.

nedelja, 27.6.2010

Letalisce - Klagenfurt - Koln

Koln: ogled cerkve Dom, voznja z ladijco po Renu (super uzitek), gledali smo nogometno tekmo Nemcija - Anglija na SP, rezultat 4:1

Let do Reykjavika. Prisli smo ob polnoci po lokalnem casu (Islandija je 2 uri nazaj).

ponedeljek, 28.6.2010

Dan v Reykjaviku. Ogledali smo si hotel Radisson Blue (tam smo tudi spali). Potem smo si ogledali turisticno solo v mestu Kopavogur.

Kasneje smo se odpravili v Blue Lagoon, kjer se da zunaj kopati v vodi, ki ima 40 stopinj. Je polna žvepla in je zdravilna za kožo. Meni ni bilo nič.

S Petrom sva naredila malico za vse v sobi nato pa smo šli na spehod v stari del mesta. Večerjali smo v restavraciji Tapas.

torek, 29.6.2010

Zapustili smo Reykjavik in začeli naš Tour de Iceland. Najprej smo si ogledali sveto mesto, kjer je bil prvi parlament (Thangvellir), Laugervatn kjer bodo toplice potem v mesto Geysir, kjer so gejzirji. Eden je aktiven, saj bruha vsakih pet minut.Šli smo preko meje med ameriško in evropsko tektonsko ploščo. Potem smo šli do slapu Gullfoss, ki ma zelo zanimivo zgodbo - hoteli so narediti jez in elektrarno a je nek mladi pravnik natančno pregledal gradbene načrte, ki so bili nepopolni. Posledično je uspel, da je slap ostal nedotaknjen. Drugi slap, ki smo ga videli je bil (Faxi). Ogledali smo si še cerkev v Skalholtu - to meso je bilo 740 let prestolnica Islandije. Videli smo ogromno islanskih konjev ob poti. Pravijo da jih je na Islandiji okoli 100.000. Še en slap je pred nami na najdaljši reki Thgorsa 270 km - slap postrvi - reka ima največji pretok med vsemi.

Nastanili smo se v lesenih kočah pri mestu Hvollsverllir, 10 km od ognjenika Eyjafjallajokull. Janez je pripravil odlično ovčetino. Namakali smo se v jakuzziju in popili Famous Grose. Lokacija je bila tik pod vulkanom. Nabral prah in vzel en vulkanski kamnček. Marijan je obljubil ajmoht s šatrajem. Spali smo odlično.

sreda, 30.6.2010

Odpravili smos se proti mestu Hofn. Peljali smo se preko območja, kjer je poplavljal ledenik zaradi vulkana.

Povzpeli smo se na slap Skogafoss, do katerega je 373 stopnic. Doziveli smo oblak pepela - škriplje med zobmi, peče grlo, vidljivost slaba.

Pavza v mestu Vik (na jugu). Zelo slabo vreme (veter in dež). V morju imajo "trole", voda je nevarna, ker lahko val pride zelo visoko. Na obali sem se podpisal, je pa zelo nevarna obala - vsako leto kdo umre, ker je so valovi zelo nepredvidljivi in včasih sežejo globoko v notranjost plaže.

Peljali smo se cez polje okamenele lave, ki je tekla v 18. stoletju. Širina polja je cca. 20 km.

Ustavili smo se na farmi, kjer so vsi, ki so živeli tam bili starejsi od 100 let. Zadnji prebivalec je umrl letos maja star 101 leto.

Pot nadaljujemo proti največjemu ledeniku v Evropi in Islandiji, Vatnajokull. Nore količine snega in ledu.

Z vozilom dvoživko smo se peljali po ledeniški laguni med ledenimi gorami. Mrzlo, ampak noro dobro.

Spali bomo v mestu Hofn. Za večerjo je v planu: kranjska klobasa, jagenčji kotlet, krompirjeva solata in desert. Dodali smo še škampe po 8€ za kg v trgovini Netto!!

četrtek, 1.7.2010

Nadaljujemo pot proti SV. Vozimo se ob vzhodni obali Islandije. Atlantik je valovit, s celine piha močan veter. V planu je jadranje do otoka Papey kjer so tjulni a verjetno zaradi vremena ne bomo šli. Jaz si ful želim.

Jadranje odpovedano zaradi prevelikega vetra. Vozimo se naprej proti mestu Eskifjordur skozi fjorde. Cesta vodi do konca fjorda in spet ven.

Ustavili smo se pri "Petrini zbirki kamnov" kjer je Petra zbirala kamne iz okolice 78 let. Nora zbirka kamnov.

Peljali smo se ob vzhodni obali do mesta Egilddtadir. Na poti smo srečali dva severna jelena. Naredili smo sprehod po enemu redkih gozdov na Islandiji. Gozd je poln sibirskega macesna. Naredili smo večerjo na žaru pri Janezu in Idi. Spali smo v super hiškah.

petek, 2.7.2010

Zapuščamo Egilsstadir in se odpravljamo na sever proti mestu Akureyri. Vozimo se preko hribov. Gosta megla. Prebili smo se skozi meglo, pokrajina je kamnita, ogromne površine. GPS mi kaže 217 metrov nad morjem.

Gremo proti kraju Myvatn kjer je vroča voda - mud pool. Na karti piše: "Malo besed lahko opiše to pokrajino; je prav tako kot bi bil na drugem planetu." Bomo videli...

Zanimivo. Vsa pokrajina je gola, iz nje se kadi para. Na tleh so luknje v katerih je blatna voda, ki prihaja iz zemlje in izgleda kot krop.

Na drugi strani je mesto Myvatn, kjer smo se kopali v Earth Baths - vonj je neprijeten, zelo topla voda, občutek kot da bi plaval v olju.
Ogledali smo si Dark City - ogromne črne skale različnih oblik. Gledati gremo Sodo kraterje - lava je šla čez vodo in ker je voda tako vroča bruha kot lava. To drugače niso pravi kraterji. S Petrom sva servirala take away kavo za vse. Pogledali smo konec nogometne tekme Nizozemska - Brazilija (2:1).

Vozimo se proti mestu Akureyri, ki bo naša najbolj severna točka našega potovanja. Peljali smo se mimo Slapu bogov, ki je majhen a zelo lep.

Nastanili smo se v hotelu 10 min Akureyrija. Večerjali smo tam, potem pa smo šli za dve uri v mesto. Ugotovil sem, da sem po pomoti vrgel v smeti hiško, ki sem jo kupil v mestu Vik. Smola!

sobota, 3.7.2010

Zapuščamo Akureyri, ki ima koordinate N 65; 41, W 18; 10. Danes je cilj Reykjavik (365 km).

Vozimo se po zahodnem delu Islandije. Ustavili smo se v mestu Blonduos. Pokrajina ni tako raznolika kot drugje, a še vedno lepa.

Nadaljujemo pot proti Muzeju morskih psov. Muzej je zelo zanimiv. Jedel sem morskega psa, ki je bil 8 mesecev zakopan pod zemljo. To je Islandska specialiteta. Močno smrdi in vonj je neprijeten, se pa da preživet.

Ob poti smo se ustavili pri vulkanskih kraterjih. Na enega smo se tudi povzpeli, potem pa smo šli na pivo Thule in si ogledali zaključek tekme Nemčija : Argentina (4:0). Gremo naprej k Petrovem prijatelju Birgirju, ki ima golf igrišče v mestu Akranes na kavo. Nastanili smo se v privatnih sobah (slaba kvaliteta) in šli na večerjo v Radisson. Losos, morski list in jagode z lubenico. Gute kvalitet. Malo smo šli v mesto na eno pijačo. Zelo dobro nočno življenje.

nedelja, 4.1.2010

Šli smo gledat kite. Videli smo jih trikrat. Fotke so zelo slabe in ne prikažejo dejanskega stanja.

Sedaj imamo prosto popoldne do 21h potem pa gremo proti letališču. Ravno ko pišem je kapitan obrnil ladjo, čeprav smo bili že v pristanišču, ker so opazili kita grbavca. Noro! Kolos, ki plava v vodi.

Pasemo se po Reykjaviku, ker se nam čisto nič ne da. Ob 19h imamo še zadnjo skupno večerjo. Gremo na neko ovčjo juho, ki je islandska kapaciteta.

Zapuščamo Reykjavik. Juha je bila okusna, potem pa smo šli v prisranišče na škampe v en zabačen lokal s super hrano. Radovednost nas je premamila, da smo poizkusili tudi kitovo meso. Let proti Kolnu imamo ob 00:20.

Domov smo prispeli srečno in polni lepih spominov. Eden izmed naših najbolj priznanih geografov, mag. Milan Krišelj, je dejal, da je Islandija učiteljica zemlje. Tako je nekoč "divjal" celoten planet, sedaj pa samo še en "otok".

Te objave nisem mogel narediti krajše. Še tako sem kar nekaj zelo zanimivh stvari izpustil. ;)

Mont Blanc

2010-11-19T15:51:00.000+01:00

Ne govorim o gori, ampak o "pisalnem inštrumentu" kakor nalivnike poimenuje podjetje. Izpolnila se mi je dolgoletna želja in tako sem postal ponosni lastnik modela Starwalker Midnight Black.

Že skoraj celo življenje pišem z nalivkami in mi je res super. Moram reči, da je razlika občutna in da sem zelo zadovoljen. Upam, da mi bo dolgo služil, saj je lep spomin na eno prav tako lepo stvar. O tehnologiji in podjetju ne bom pisal, saj je tega kar dosti na spletu. Evo še tri fotke:

Drugače smo kar ok. V službi bizzy, spet je petek, tako da je squash time, zvečer pa ima Simon zabavo za rojstni dan. Za vikend planiram nekaj dela okoli hiše imam pa tudi eno vodenje jutri popoldne na blejskem gradu. Baje, da sta moja gosta slovenski in norveški minister za pravosodje, Aleš Zalar in Knut Storberget. Bomo videli kako bo. Upam, da bo vreme ok, pa se bomo že pozabavali.

Vikend

2010-11-05T15:45:00.000+01:00

No pa smo ga spet dočakali. Ta teden se ni zgodilo veliko pomembnega, zato bo najbrž tudi ta post kar dolgočasen. Vseeno je prav, da nekaj napišem, predvsem zato, ker sem si zadal nalogo, da bom kar najbolj ažuren.

Zaključujem delo v službi in čakam Majo ter otroke, da pridejo na Bled z vlakom. Gaja in Tia se ful radi vozita z njim. Prek kakšnima dvema mesecema sta bili na izletu z mamo in jima je bilo super. Peljali so se do Radovljice in nazaj. Tudi jaz bi z veseljem uporabljal vlak, če bi imeli javni promet organiziran vsaj tako kot je v Nemčiji, o Švici pa tudi sanjati ne upam. Lansko leto sem bil teden dni v Zürichu na teacher placement programu, ki ga v šoli izvajamo skupaj z organizacjo AEHT in hotelsko verigo ACCOR in je bilo res noro. Kako pa tam zadeve štimajo kar se tiče prevozov! Neverjetno.

Ob petih imava z Majo squash. Skupaj sva začela igrati letos in je res fino, ker imava eno uro samo za naju obenem pa se še prav dobro zrekreirava. Komaj čakam!

Za vikend imam kar planiranega kar nekaj dela. Pospraviti moram trampolin, pa malo okoli hiše, pa pisarno kjer je cela bomba, radi bi prebral eno knjigo, ki me zelo zanima. Prav tako z Majo pripravljava en projekt, ki lahko postane zelo zanimiv, če ga bova prav izpeljala. Bo pa treba delat.
To sem tukaj zapisal zato, da si postavim moralno obvezo, da bom te stvari zares izvedel. Obveščam, če bo vse realizirano.

Rogaška, Noč čarovnic in 1. november

2010-11-01T23:58:00.000+01:00

Praznovanje Matejevega rojstnega dne je bilo super! Z Majo sva v soboto popoldne pičila proti Rogaški, kjer je doma prijatelj Matej s katerim sva se spoznala pred štirimi leti na jadranju, ki ga je organizirala angleška agencija Speedbreaks oz. kasneje Advantura. Firma je šla letos v stečaj, upam pa, da naše prijateljstvo z Matejem in njegovo Patricijo ne bo.
Dan je bil naravnost čudovit. Noro lepe barve in ker sva bila v Rogaški dve uri pred uradnim začetkom zabave sva šla na sprehod skozi center, kjer je urejen čudovit park.

V kavarni Atems (ime nosi po grofih s tega območja) smo se dobili z Matejem in Patricijo, šli k njima na vino, peljali kovček v motel Mijošek kjer sva imela rezervirano sobo in nato v "gorco pri Jankecu" na nepozabno a naporno žurko. Spoznal sem kar nekaj novih ljudi, pili smo vino, ki ga prideluje Matejev oče in jedli divjo tuno, ki jo je Matej sam ujel na big game ribolovu letos poleti. Nor okus, in če to rečem jaz kot vedno večji ljubitelj rib, potem to zagotovo drži. Naslednje jutro smo imeli še prav poletni zajtrk pri Mateju doma. Bilo je ful toplo in sončno, tako da smo jedli zunaj. Super, za 31. oktober. Dopoldne sva se odpravila domov, se ustavila še v Ljubljani, nato pa pobrala otroke pri mami v Srednji vasi.

Ko sem prišel domov, sem poklical Bojana, ki je lastnik Volva V50 če se greva lahko na testno vožnjo, ker me zanima kako avto izgleda znotraj in kako se pelje. Že kar nekaj časa razmišljam o menjavi avtomobila, čeprav zaenkrat Mondeo karavan, l. 2005, avtomatik dela čisto ok, me Volvo močno mika. Z Bojanom sva se dogovorila, da me pobere doma, tukaj pa se je vse zapletlo. Ob dovozu na dvorišče je zadel ob skalo oz. robnik in presekal zadnjo levo pnevmatiko. Namesto da bi se lotila vožnje sva se lotila menjave gume. Porabila sva več kot eno uro + klicala vulkanizerja, saj sva imela težavo s snemanjem platišča zaradi preklete rje. Točno sem vedel kaj se bo zgodilo. Vulkanizer je prišel, 2x brcnil v gumo in je kar sama padla dol. Vse ostalo je bilo opravljeno v petih minutah. Oba z Bojanom sva dobila potrditev, da najbrž nikoli v življenju ne bova imela vulkanizerske delavnice. Drugače je Volvo super, ravno prav velik (razen omejenega prostora na zadnji klopi) in oblikovno fantastičen. Upam, da bom v kar najbližji prihodnjosti postal lastnik vozila omenjene znamke.
Ker je bila ravno noč čarovnic, smo šli zvečer na eno pivo. Nisem fan tega praznika a sem izkoristil priložnost, da se podružim s prijatelji s katerimi se ne vidimo ravno pogosto. Kakšne čarovniške atmosfere ni bilo, vseeno pa smo se imeli prav dobro.

Ravno sedaj ko zaključujem tale post se končuje tudi 1. november. Dan, ki mi že po definiciji ni všeč a je vseeno prav, da se vsaj enkrat na leto spomnimo na vse tiste, ki jih ni več med nami. Z otroci smo šli popoldne na pokopališče prižgati svečke, drugače pa smo dan preživel mirno doma.

Jutri se začne nov delovni teden, ki bo prinesel kdovekaj. Zjutraj imam naročen servis za avto, tako da moram biti v Lescah ob 8h, zato sedaj šibam spat.

Po štirih letih

2010-10-29T21:54:00.001+02:00

Več kot ena "olimpijada" je od mojega zadnjega zapisa na tem blogu. Danes sem se spomnil nanj, saj me je zamikalo, da bi spet začel pisati. Glavni razlog je nabrž v tem, da sem se zavedel, koliko stvari pozabim oz. ostanejo tam nekje v ozadju moje glave. Mi je bilo prav super prebrati kaj sem pisal pred štirimi leti, zato sem se odločil, da bom naredil nov zapis. Mogoče bo edini za prihodnja štiri leta a vseeno bolje kot nič. :)

Seveda se je v mojem življenju kar nekaj stvari spremenilo v tem času. Od menjav služb, še enega otroka (ja, Gaja je dobila sestrico Tio), adaptacije hiške do ene par zelo zanimivih izletov in potovanj. Materiala torej več kot dovolj, da svoje spomine zabeležim in jih shranim ne samo s pomočjo sivih celic ampak tudi z dostopno tehnologijo.

Kar se tiče delovne kariere sem trenutno četrto leto zaposlen na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem Bled, prav v ponedeljek pa sem tudi diplomiral na Turistici - Fakulteti za turistične vede. To je sedaj najbolj vroča novica. Vesel sem, da mi je uspelo vse izpite in diplomo napisati v kar najkrajšem času ter da je ta del izobraževanja mimo.

Stvari, ki bi jih rad zabeležil je res veliko, potrudil pa se bom, da bom kar najbolj kronološko in vsebinsko natančen. Jutri me že čaka eno zelo zanimiv izlet v Rogaško Slatino, kjer ima prijatelj Matej praznovanje rojstnega dne. Z Majo pičiva že zgodaj popoldne, otroci bodo v varstvu pri atu in mami v Bohinju in upam, da bo vse ok. V Rogaški nisem bil že dve leti in prav zanima me, če se je kaj spremenilo.

Za konec moje objave pa pripenjam še eno fotko današnjega dne. Res je bilo lepo!

gegi's bek

2006-05-27T19:08:00.000+02:00

Najprej sprejmite moje globoko opravičilo, ker sem bil ful "ažuren". No sej tut še zej nebi napisu nč če me nebi Maja in moja sestrica Meta zafrkavle da nč ne napišem.
Trenutno smo sredi poroke najinih prijateljev Meri in Grega, ki sta si danes v Vili Beli pri Tržiču dahnila usodni da. Gaja bo danes prvič preživela nekaj uric v varstvu. Zanj bo poskrbela dobra teta Meta. Oči pa mami gresta pa po enemu mesecu in dveh dneh spet mau vn, tko da se malo že prou veseliva.
Drugače pa se nam na veliko dogaja. V sredo sem bil v Kopru na testiranju za usposabljanje za reševalca iz vode. Plavam ko gliser sred sahare, ampak sem se nekak prebil skozi kvalifikacije in bi moral v ponedeljek začeti z usposabljanjem. To pomeni, da bi moral biti 3 tedne na morju (Maja se je že ful veselila, ker je mislila da že gremo na dopust), ampak ne gre ker bomo čez 14 dni odprili kopališče moram biti zraven pri zaključnih delih.
Še ena novica iz mojih kolesarskih časov. Do danes je bil rekord vzpona na Valvazor 23min 8 sek, moj prijatelj Rok Grilc je razturil in postavil čas 21.25. Grem stavt da razen njega tega časa ta trenutek ne more preseč nobeden. Bravo Rok!
Zdej je pa Gaja sita in greva z mamiko na večerjo. Mnjam!!!

ello

2006-04-28T14:39:00.000+02:00

Še kar nisem prišel k sebi od rojstva. Pa ne mislim tako, da sem še vedno pijan ampak sem samo ful neprespan. Ta mala je dons začela ful jest, tko da to je dobr znak, Maja pa je tko tko. Še vedno jo boli trebuh, pa mal tut hormončki delajo. Jebi ga je kr zajeban po 9 mesecih se spet navadt novega telesa. Komej čaka da pride v svobodni Bohinj. Itak :)
V kopališču nč nouga, jebe me tale dž. Ni ljudi.

Nam dežek nagaja,
se čoln ne oddaja,
tako je pač,
ne gre drgač.

Grega

no pa jo mamo

2006-04-27T09:41:00.000+02:00

Postal sem očka. Jupi!!! Čeprov še spoloh ne morem verjet. U glavnem da grem lepo po vrsti. V noči iz ponedeljka na torek sva šla z Majo spat okol polnoči, poi me pa zbudi 15 do enih in pravi da ji je voda odtekla. Nekateri veste kako jest zgledam kuj k se zbudim in da ne vem nič tko da sm mislu da me zafrkava. No potem sva pa šla v porodnišnico na Jesenice. Maja je dobila kateter za epiduralno analgezijo (toplo priporočam vsem bodočim mamicam) in smo čakali. Vse je potekalo v redu, sicer malo bolj počasi ampak...so zdravniki govorili, da je šolski primer nosečnosti. Enakomerni popadki, lepo odpiranje, mehčanje tkiva ipd. So nama rekli da do 12h enkrat bo pa vse za nami. Pa pride ura 12.15 pa otrok še kr noče vn. Popadki so bili že ful močni in Maja je ful prtiskala otrok pa še kr nikamor. To se je dogajalo dve uri in za miljon evrov grem stavt da se Maja še v življenju ni tolk matrala kot tiste dve uri. Po tem času je bila že tko zmatrana, da tut zase ni več vedla. Končno je prišel zdravnik (dr. Bernik), ki je Majo v ponedeljek zadnji pregledal, poleg tega pa jo je sprejel takrat ko je pozimi padla na ledu. No v minuti se je odloču, da gremo na operacijo. Otrok se bo rodil s carskim rezom. U glavnem Majo pripravijo in gremo. Jest sem mogel počakati zunaj in lahko vam povem, da sem doživljal najhujših 15 minut v svojem življenju. Ful me je skrbel. Poi pa pridejo babce in mi rečejo: "Čestitamo očka imate punčko!!" Jest pa: " Ne me basat. Zakon!!" In dobili smo Gajo, ki je bila pravi velikan s 54 centimetri in 3,8 kilogrami. Ni čuda da je mami tako trpela.
Maja je bla še v narkoz in čist izmučena tko da sem bil na začetku skos sam z Gajo. Ej to je tak občutek, da ga ne znam opisat. Noro!!! Dedki in babice pa obe teti sta prav tako ful veseli. U glavnem poi smo ga zvečer mal zažural. Bom dodal link s fotkami sam da jih uploudam.
Zdej sta Maja in Gaja že ful u redu in verjetno bosta v torek prišli domov. Komej čakam. Jest grem pa še mal spat k sm čist zmozgan.
Aja še to glede imen. Dogovorila sva se da če bo fantek bom jest povedu ime drugač pa Maja. Gaje je zato, ker če Maji zamenjaš prvo črko mojega imena dobiš to.

Bom še kej poi napisu. Lep pozdrav!!

nedelja

2006-04-23T10:49:00.000+02:00

Sovražim nedelje. To pa zato, ker je vse kr neki mirno in se nobenmu nč ne da.

V petek sem imel slavnostno podelitev diplom. Drugač je zadeva čist brez kurca, samo je pa lepo srečat sošolce s katerimi se nismo videli že kar nekaj časa. Diplome smo sprejeli na vrtu pred šolo (Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Bled), tko da se o okolju nimam kaj pritoževat. No po uradnem delu sm ga kvalitetno zabluzu in prišel v Bohinj šele ob treh zjutraj. Sobota je bila dan ko sem si zdravil mačka (pojedu sm 5 konzerv wiskasa). Jebi ga čist sm iz pivske forme.

Urša in Enya sta včeraj prišli domov. Gegi je prvič v življenju pestoval otroka, ki je bil star komaj štiri dni. Je kr ql filing, sam ful te skrbi kako ga morš prjet pa da ne boš preglasen itn. Vam povem, da sploh ni panike in da otroka nč ne mot če se z njim pogovarjaš na sobni jakosti. Problem delajo (mo) :) starši, k še pol leta po rojstvu otroka ob njem šepetamo, poi pa otrok ni navajen na hrup in se takoj začne jokati. No kakorkoli mogoče sem zdej še lahko pametne samo čez en teden bom pa poi na hard težak pa skos govoru shhhhhh shhhhh. Takrat me spomnte na tale post.

Maja me ravno kar zajebava glede mojega bloga in je rekla če bom napisu da ne ve kaj naj skuha za kosilo. Prosiva za predloge.

Ta vikend nisem bil v službi to pa zato, ker poteka prvomajska regata in kao ne smemo izposojati čolnov. Si predstavljate da eni debilni angleži al pa še boljš izraleci uletijo na jezero in kr med tekmo mal umes še oni. Sej bi blo prou zabavno. Če ste v sezoni na Bledu in ne veste kaj početi se usedte na obalo blejskega jezera in opazujte različne tehnike veslanja. Najboljši so tisti, ki zamenjajo Bled z Benetkami (jebi ga oboje se začne na B) in furajo projekt GONDOLJER. Vzemte sabo kamero!!

No in tako sem spet pri nedelji. Čeprou mi sede bit doma in z Majo me po eni strani žre k ne vem kaj bi počel ura pa je že 11. Upam, da mi kej pade na pamet.

2. zapis

2006-04-19T13:10:00.000+02:00

No takole. Kot sem reku bom skušal biti čim bolj ažuren. Včerajšnja novica dneva je zagotovo to, da je Maja postala teta majhni punčki Enyi. Ja, njena sestrica Urška in mož Tomy sta dobila punčko. Se sprašujem če sem jest zdej stric ali ne??? No kakorkoli, sem jo že videl in je prav fletna. Za vse statistike je velika 50 cm in tehta 3380 gramov. Ko sva bila z Majo v porodnišnici je zgledalo, da bi najraje kar gor ostali in da bi bilo čimpreje konec z nosečnostjo in da bi beba kr prišla. Ampak očitno bo treba še malo počakat.

Lep se imejte

Grega

P.S.: Hvala za vse komentarje :)

začetek

2006-04-17T10:01:00.000+02:00

No takole. Zadnjič sem bral eno revijo (po moje da je bil playboy) in sem notri zasledu en članek o blogih in kako popularni postajajo. Ker sem sam bolj čvekaste vrste, mi je takoj padlo na misel, da bi si gegi tut kej tacga omislu.
Poi pa pride moja prijateljica Tina z linkom, ker itak gre spet ona za ceu poletje nekam in nam bo vsem poročala kva se ji dogaja, nam pa se bodo cedile sline. No zdej imam blog tudi jaz in upam, da ga bo kdo kdaj prebrau in tudi podal kakšno svoje mnenje.

Da vas na začetku mau updejtam. Že 6 mesecev živim v Bohinju, natančnjeje v Stari Fužini, cifra je mislm, da 117. Sva z mojo lubico Majo imela ful srečo, da sva dobila na uporabo kar celo hiško, tako mejhno, fletno, za palčke. Vsi prav lepo vabljeni kakarkoli, samo prej pokličte če je kdo doma. Mam tut mau pira na zalogi. :)

Odštevamo zadnje dni do rojstva najinega prvega otroka. Rok po zdravnikih je 30. april, čeprav moj šesti čut mi pravi, da bo malo preje. Bomo videli. Ne veva kaj bo, ampak sploh ni panike, ker če bo punčka bo itak daddy's girl, če bo pa fantek bomo pa mel ful dobre igrače (playstaiton, robo rider, action man, trampolin,...). Tko, da mi je u bistu čist vseen samo da bo zdrav. Maja se počuti dobro, sam mau ji gre že na živce trebuh, in če citriam njo "nima več kej za oblečt" KAO ;)

Dobil sem novo službo in sicer sem vodja objekta oziroma oskrbnik Grajskega kopališča na Bledu, tko da sem zej več časa v civilizaciji (če lahko Bledu to rečemo, napram Bohinju je zagotovo). Najbolj me skrbi dejstvo, da moram napraviti izpit za reševalca iz vode, pogoji so noro zahtevni, jest pa čist brez kondicije in čistu u kurcu s sapo. Pizdarija vam rečem. O moji tehniki plavanja tut ne bom preveč zgubljal besed, če pa ma kdo kakšen nasvet mi ga pliz čimprej posredujte.

Za začetek je bilo dovolj. Se bom potrudi biti čim bolj ažuren.

Čao, Grega